Franja

načét

načét kruh loaf from which a slice has been cut off
načét predmet (pogovora) a broached subject
načét sod broached cask

načéti to begin; to start on, to cut the first piece

načéti predmet to broach a subject
načéti sod to tap (ali to broach) a cask, to pierce a cask
načéti vprašanje to broach (ali to raise) a question

nagráda (-e) f

1. premio, ricompensa; taglia; knjiž. mercede:
mednarodna nagrada premio internazionale
Nobelova, Prešernova nagrada, nagrada Strega premio Nobel, Prešeren, Strega
izžrebati, razpisati nagrado estrarre, bandire un premio
denarna, tolažilna nagrada premio in denaro, premio di consolazione
najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi si prega di restituire, dietro ricompensa, l'oggetto perduto
nad njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
razpisati nagrado za kom mettere una taglia su qcn.

2. compenso, onorario, spettanza

najem¹ [è] moški spol (-a …) die Miete, die Mietung, Anmietung
najem s poznejšim kupom der Mietkauf
oddajanje v najem die Vermietung
dati/dajati v najem vermieten
ki ga je mogoče dati v najem vermietbar
vzeti v najem mieten, in Miete nehmen
oddan v najem fremdgenutzt
predmet najema pravo der Mietgegenstand
v najem/kot najem mietweise

naredi|ti (-m) delati; narejati

1. machen; naknadno: nachmachen, nachholen
ne narediti nicht machen, (etwas) unterlassen

2. (dokončati) fertig machen, (etwas) beenden, fertig werden mit etwas; etwas verrichten; (uspeti narediti) schaffen (v tem času tega ne bom mogel narediti das schaffe ich in dieser Zeit nicht); (opraviti) leisten, machen

3. (napraviti, pripraviti) bereiten (kosilo/sir das Mittagessen/den Käse bereiten)

4. (izdelati) fertigen

5. šotor, bilanco: aufstellen

6. škodo, zmedo: anrichten; komu kaj hudega, krivico ipd.: (jemandem etwas) antun/zufügen
narediti krivico [unrecht] Unrecht tun
greh: begehen

7. (početi) machen, tun
kaj boš naredil? was wirst du jetzt machen/tun?
s čim anfangen (mit); geschehen (kaj naj s tem naredim? was soll damit geschehen?)

8.
narediti za (postaviti za, imenovati za) machen zu, ernennen
narediti za uradnika verbeamten

9.
narediti v plenice/hlače: in … machen

10. kot funkcijski glagol:
narediti anketo rundfragen
narediti seznam auflisten
narediti film po (etwas) verfilmen
narediti generalno generalüberholen
narediti klik klicken
… ➞ → anketa, seznam, pridiga, samomor, predmet, vtis, usluga …
narediti bolj grobo/hrapavo/topo/trdo vergröbern/[aufrauhen] aufrauen/stumpfen/verhärten ➞ → grob, hrapav, dolg, kratek …
narediti na pol vsak pol: halbe-halbe machen, halbe und halbe machen
narediti izjemo eine Ausnahme von der Regel machen
narediti izpit eine Prüfung machen/bestehen
narediti kariero Karriere machen
narediti konec čemu: (etwas) beenden, (einer Sache) den Garaus machen, [Schluß] Schluss machen mit, čigavemu početju: (jemandem) das Handwerk legen
narediti kozolec einen Purzelbaum schlagen
narediti križ ein Kreuz schlagen, sich bekreuzigen, čez kaj: ein Kreuz machen über
narediti luknjo ein Loch reißen (in)
narediti (močan) vtis einen (starken) Eindruck machen
narediti pavzo eine Pause einlegen
narediti piko einen/den Punkt setzen, pod kaj: den [Schlußpunkt] Schlusspunkt setzen
narediti prav gut daran tun, komu: es (jemandem) recht machen
narediti prostor Platz machen, Raum schaffen für
narediti prvi korak den ersten Schritt tun/machen
narediti samomor Selbstmord begehen
narediti si ime sich einen Namen machen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun
narediti tragedijo iz česa eine Tragödie machen (aus)
narediti uslugo (jemandem) einen Dienst erweisen
narediti vozel einen Knoten machen/binden/knüpfen
narediti zapisnik (etwas) protokollarisch niederlegen, ein Protokoll anfertigen, o: (etwas) zu Protokoll nehmen
|
figurativno obleka naredi človeka Kleider machen Leute
narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
narediti veliko reč iz česa: eine Staatsaffäre machen (aus)
narediti dolg obraz das Gesicht verziehen
| ➞ → napraviti, storiti, delati

nauk o glasbi stalna zveza
(predmet v glasbeni šoli) ▸ szolfézs, zeneelméletPri pouku nauka o glasbi učenci pridobijo osnovna znanja teorije za boljše delo pri instrumentu. ▸ A szolfézsórákon a tanulók elsajátítják az alapvető elméleti ismereteket, hogy jobban tudják kezelni a hangszert.

nedotakljív (-a -o)

A) adj.

1. intoccabile (tudi ekst.), intangibile; ekst. inviolabile, sacro:
nedotakljiva pravica diritto inviolabile
etn. nedotakljiv predmet, nedotakljiva oseba tabù
pren. nedotakljiva resnica dogma

2. inaccessibile; inflessibile

3. ekst. immune (che gode di immunità)

B) nedotakljívi (-a -o) m, f, n gli intoccabili (in India)

neobvézen not obligatory (ali compulsory, binding, enforced), optional

neobvézen predmet (v šoli) optional subject

neposréden (-dna -o) adj.

1. diretto:
neposreden stik, vpliv contatto, influsso diretto
neposreden radijski prenos (trasmissione radiofonica) diretta

2. immediato; spontaneo:
neposredna bližina vicinanza immediata, contiguità
v neposredni prihodnosti nell'immediato futuro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. neposredna delitev amitosi
polit. neposredna demokracija democrazia diretta
ekon. neposredna menjava baratto, scambio diretto
šol. neposredna metoda metodo diretto
neposredna volilna pravica diritto di voto diretto
pošta neposredna zveza linea diretta
polit. neposredne volitve elezioni dirette
ekon. neposredni davek imposta diretta
lingv. neposredni predmet oggetto diretto
mat. neposredni dokaz dimostrazione diretta
neposredni obdelovalec coltivatore diretto
ekon. neposredni proizvajalec produttore diretto

neznan (-a, -o) unbekannt; (neimenovan) ungenannt; (tuj) unvertraut
neznan leteči predmet (NLP) unbekanntes Flugobjekt (Ufo)
pravo proti neznani osebi gegen Unbekannt
to mi je neznano das entzieht sich meiner Kenntnis

neznán (-a -o)

A) adj. ignoto, sconosciuto, inesplorato; scuro; ignorato:
neznan podeželjski zdravnik uno scuro mediconzolo di provincia
srečevati neznane ljudi incontrare gente sconosciuta
grob neznanega junaka monumento al Milite Ignoto
neznani leteči predmet UFO

B) neznáno (-ega) n ignoto:
bati se neznanega temere l'ignoto
šol. načelo od znanega k neznanemu il principio di andare dal noto all'ignoto

ničvréden (-dna -o) adj.

1. di scarso, di poco valore:
pren. ničvreden okras lustrino, orpello
pren. ničvreden predmet patacca
ničvredna stvar cicca, carabattola, paccottiglia
prodajalec ničvredne robe pataccaro

2. infame, indegno;
ničvredna ženska puttana, prostituta

nótranji (-a -e) adj.

1. interno, interiore:
notranje plasti strati interiori
notranja oprema arredamento interno

2. (ki poteka znotraj države) interno:
notranje tržišče mercato interno
ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
notranje življenje vita interiore

4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. notranja energija energia interna
ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
med. notranja krvavitev emorragia interna
lit. notranja rima rima al mezzo
notranje dihanje respirazione interna
fiziol. notranje izločanje secrezione interna
notranje morje mare interiore
ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
mat. notranji kot angolo interno
lit. notranji monolog monologo interiore
anat. notranji organi organi interni
notranji zajedavec parassita interno
lingv. notranji predmet oggetto interiore
avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
anat. notranja nosna odprtina coana
grad. notranja obloga lambrì
zool. notranja ovojnica zarodka amnio
anat. notranja plast žile intima
navt. notranja prečka trinchettina
lit. notranja rima rimalmezzo
obl. notranja stran kožuha interno
notranja vrata bussola
polit. notranje zadeve interno, interni
anat. notranje uho labirinto
bot. notranji belkasti sloj albedine
arhit. notranji lok sottarco, intradosso
strojn. notranji navoj madrevite
notranji podplat tramezza
film. notranji posnetki interno, interni
notranji šiv basta

objekt¹ [é] moški spol (-a …) slovnično: das Objekt (v genitivu Genitivobjekt, v dativu Dativobjekt, v akuzativu Akkusativobjekt, predložni Präpositionalobjekt); filozofija, psihološko: das Objekt (nadomestni Ersatzobjekt, poželenja/naslade Lustobjekt, spolni Sexualobjekt); (predmet) das Objekt, das Stück (za raziskovanje Untersuchungsobjekt, razstavni Schauobjekt, Schaustück, testni Testobjekt); v umetnosti: das Materialbild
umetnostni objekt das Kunstobjekt
odnos subjekt - objekt die Subjekt-Objekt-Beziehung
nanašajoč se na objekt objektbezogen
odnos do objekta die Objektbeziehung
raven objekta die Objektebene
| ➞ → predmet

obravnáva délibération ženski spol , discussion ženski spol , débats moški spol množine , audience ženski spol , étude ženski spol , traité moški spol ; (sodna) débats moški spol množine judiciaires, audience ženski spol

predmet obravnave objet moški spol d'une discussion
predložiti v obravnavo mettre à l'étude, mettre en discussion, soumettre à la délibération

obvládati to master; to be master of; to gain the mastery over; to be in command of; to command; to become master of

obvládati (kak) jezik to master a language
obvládati sovražnika to get the better of an enemy
on dobro obvlada ta predmet he is fully acquainted with this subject
obvládati angleščino to have a (good) command of English, to be proficient in English
obvládati se to control oneself, to be in control of oneself, to contain oneself, to restrain oneself
obvládati svoje strasti to control one's feelings
znati se dobro obvládati to have oneself well in hand

oglédati examiner, inspecter, faire l'inspection de quelque chose; visiter, voir

ogledati koga, kaj regarder (ali examiner) quelqu'un, quelque chose
ogledati bolnika examiner un malade
ogledati predmet examiner un objet
ogledati sobo inspecter une chambre, faire l'inspection d'une chambre
ogledati si znamenitosti mesta visiter (ali voir) les curiosités d'une ville
ogledati se se regarder, se mirer; (re)chercher
ogledati se za kakim delom, za službo chercher du travail, une place
ogledati se za nevesto (re)chercher une fiancée (en mariage)

ogréti to warm; to make warm; to heat

ogréti se to warm oneself; to get hot
ogréti se za kaj (figurativno) to warm to something, to take a fancy to something, to take a warm interest in something
ogréti se za svoje delo (za kak predmet) to warm to one's work (to a subject)
takoj se ogréti za kaj to take to something like a duck to water

okrásen (-sna -o) adj. decorativo, ornamentale, di decorazione; esornativo:
okrasni predmeti oggetti ornamentali
okrasne rastline piante ornamentali
bot. okrasna bučka coloquintide (Citrullus colocynthis)
lit. okrasni pridevek epiteto, epitheton ornans
obrt. okrasni šiv punto ornamentale
okrasna obroba balzana
arhit. okrasna palica rudente
okrasni čop pompon
okrasni okov boccola, borchia
okrasni predmet bibelot
arhit. okrasni rob fregio, modanatura
okrasni stolpič pinnacolo
okrasni žleb sguscio
okrasni žlebič (pri triglifu) glifo

okrasn|i (-a, -o) schmückend, Schmuck- (element das Schmuckelement, kamen der Schmuckstein, predmet der Schmuckgegenstand), Zier- (grm der Zierstrauch)