Franja

prȅtēg m, mest. u pretégu
1. pretežnost
2. prednost, večja teža: treba dati vrlini preteg nad porokom

primacía, primacia ženski spol prednost, premoč

tener primacía prednost imeti

primado moški spol prednost; primas

el Primado de España nadškof iz Toleda

Primat¹, der/das, (-/e/s, -e) primat, prednost, prednostni položaj

primauté [primote] féminin prvenstvo, prvo mesto; prednost; primat; religion čast primasa

donner la primauté da(ja)ti prvenstvo

prīncipālitās -ātis, f (prīncipālis) odličnost, izvrstnost, prednost: Serv., animae Tert., genera principalitatis Macr.

prīncipātus -ūs, m (prīnceps)

1. prvo mesto, prednost: eloquentiae N., sol, qui astrorum tenet principatum Ci., tenere principatum sententiae Ci. prvi odda(ja)ti svoj glas, principatus belli propulsandi Ci.

2. (v političnem pomenu) najvišje mesto, (naj)višja (vrhovna) oblast, nadoblast, nadvlada, prevlada, prvo mesto, prvenstvo, prvaštvo, voditeljstvo (gr. ἡγεμονία), vodstvo, principát: Vell. idr., de principatu contendere cum aliquo N., in eā civitate duo de principatu inter se contendebant C., principatum in civitate obtinere C., animadverti dici Cassio meā sententiā … principatum dari Ci., de principatu (prvenstvo) cum Atheniensibus certamen est N., principatus imperii maritimi N. prvenstvo (vodilna vloga, prevlada) na morju, principatum (vodstvo) factionis tenere C.

3. occ. cesarstvo = cesarsko vladarstvo, cesarsko dostojanstvo, cesarska oblast, principát: Plin., Plin. iun., Vell., Suet. idr., principatum alicui deferre T., Nerva miscuit principatum et libertatem T. je združil principat in republiko (samovladarstvo in ljudovlado); meton. (samo)vladar, samodržec, cesar, prínceps: T.

4. (v filozofiji) glavna (izvirna, izvorna) sila, vodilno načelo, (pra)počelo, vodilo: animi principatus, id est ratio Ci., principatum dico, quod Graeci ἡγεμονικόν vocant Ci.

5. začetek, izvir, izvor: mundus ab aliquo temporis principatu ortus Ci.

priōrātus -ūs, m (prior) prvo mesto, prednost, priorát: Tert.

prioridad ženski spol prioriteta; prednost

derecho de prioridad prednostna pravica

priorità f

1. prioriteta; predhodnost; prednostna pravica

2. prednost

Priorität, die, prioriteta; prednost; prvenstvo; Prioritäten setzen določiti, čemu gre prednost

prioritáte -ăţi f prednost

priorité [priɔrite] féminin prednost, prioriteta, prednostna pravica, prvenstvo

priorité (aux croisements) prednost vožnje (na križiščih)
la priorité me revient jaz imam prednost (vožnje)
route féminin à priorité prednostna cesta
priorité à droite z desne prihajajoče vozilo ima prednost
avoir priorité imeti prednost pri vožnji
avoir un droit de priorité sur imeti prednost pred kom
donner la priorité à quelque chose dati prednost čemu, bolj ceniti kaj
évacuer les enfants en priorité evakuirati otroke pred vsemi drugimi

priority [praiɔ́riti] samostalnik
prioriteta, prednost (over, to)

priority bond prednostna obligacija
priority holder kdor ima prioriteto
priority share prioritetna delnica
priority list prioritetna lista
of first (ali top) priority najbolj nujno
to give high priority to dati največjo prednost čemu (komu)
to take priority of imeti prednost pred kom
priority of birth prvorojenstvo
priority road prednostna cesta
priority rule pravilo o prednosti

privilege¹ [prívilidž] samostalnik
privilegij, posebna pravica, prednost, izjemnost

britanska angleščina bill of privilege pravica plemiča, da mu sodijo njemu enaki
writ of privilege listina o priznanju posebnih pravic
ameriško privilege of lot pravica do izbire
to grant a privilege to dati komu posebne pravice
breach of privilege prestop pooblastila, kršitev pravic
privilege of Parliament (poslančeva) imuniteta
pravno privilege of self defence pravica do samoobrambe
ekonomija privilege tax koncesioniran davek

privilège [-lɛž] masculin privilegij, predpravica, posebna pravica, prednost; ugodnost

abolition féminin des privilèges ukinitev, odprava privilegijev
accorder, concéder un privilège dati, priznati, odobriti privilegij
avoir, obtenir un privilège imeti, dobiti privilegij
jouir d'un privilège uživati privilegij

privilēgio m (pl. -gi)

1. hist. privilegij (listina)

2. pravo privilegij:
privilegi diplomatici diplomatski privilegiji

3. oprostitev, imuniteta; ugodnost

4. ekst. posebna pravica; posebna čast; dovoljenje; prednost, odlika:
il libro ha il privilegio della chiarezza knjiga se odlikuje z jasnostjo

privilegio moški spol privilegij, predpravica, svoboščina, prednost

privilegio de impresión, privilegio de (la) publicación izključna založniška pravica
privilegio de invención izumiteljski patent
de privilegio privilegiran, uživajoč predpravice
conceder un privilegio podeliti privilegij
gozar de un privilegio uživati privilegij
oficina de privilegios (ali patentes) patentni urad

pro moški spol/ženski spol korist, dobiček, prid, prednost

pro y contra za in proti
en pro (de) v prid, v korist, v dobro
hombre de pro (fig) mož na mestu, cel mož, fant od fare
¡buena pro! na zdravje!

prōfectus -us, m (proficere) napredek, napredovanje, korak naprej, razvoj, razcvet, (po)rast, poveč(ev)anje, naraščanje, prednost, ugodnost, korist, prid, učinek, učinkovanje, uspeh, prospeh, rezultat: Col., Q., Plin. iun., Sen. ph., Suet., Vell. idr., agrorum Varr. uspešna rast na polju, sine profectu O. zastonj, verba profectu carent O. so izgubljene, nimajo učinka, so zaman; occ. izboljšanje stanja, izboljšano stanje bolnika: Cael.

Opomba: Prŏfectus Aus.