Franja

Satzergänzung, die, predmet

Schulgegenstand, der, (šolski) predmet

sermō -ōnis, m (morda iz serere¹; nekateri razlagalci besedo izpeljujejo iz kor. *su̯er- govoriti; prim. got. swaran = stvnem. swerien, swerren = nem. schwören, ang. answer odgovor, sl. svariti)

1. pomenek (med več osebami), pomenkovanje, izmenjava mnenj (stališč), razprava, pogovor, razgovor (do katerega pride slučajno, ne po dogovoru, kar zaznamuje beseda colloquium), pogovarjanje, razgovarjanje, govorica: ENN. AP. GELL., CAECIL. AP. GELL., PL., TER., TIT. AP. NON., S. FR., Q. idr., sermonem habere (conferre, instituere) cum aliquo CI., longior ab Ambiorige instituitur sermo C., sermo et familiaris et cotidianus CI., comis sermo T., iocosus H., sermonem ordiri CI., oritur sermo de aliqua re H., multi et illustres et ex superiore et ex aequo loco semones habiti CI. EP. moje številne nedvoumne izjave (besede), ki sem jih izustil tako na sodnem odru kot tudi v vsakdanjem življenju, sermo Abdalonymi CU. izjava, besede, izustilo, multa ibi tota die in concilio sermonibus iactata erant L., iucundus mihi est sermo litterarum tuarum CI. EP. pis(me)na izmenjava mnenj s teboj; meton. predmet (tema, vsebina) pogovora (pogovarjanja) ali govorice: nunc per urbem solus (sc. filius meus) sermoni omnibust PL. zdaj se plete (o mojem sinu) po vsem mestu govorica, zdaj se o njem širi govorica (širijo govorice), zdaj vse mesto govori o njem, nunc inter eos tu sermo es PR., Cataplus ille Puteolanus sermo illius temporis CI. o katerem je v tem času vse govorilo, medici ... ad Dionysium filium sermonem rettulerunt N. vsebino pogovora.

2. occ. učen pogovor, učen razgovor, učena razprava, učeno razpravljanje, učena izmenjava mnenj (stališč), učeno izmenjavanje mnenj (stališč), učeno besedovanje, učena debata, učena diskúsija (diskusíja), učeno diskutiranje, disput, disputacija, disputiranje, učeni pretres, učeno pretresanje, učeni prepir, dialog, konverzacija, predavanje: Q. idr., exposuit (sc. Scaevola) nobis sermonem Laelii de amicitia habitum ab illo secum et cum ... C. Faunio CI., in quo (sc. circulo) aut de re publica disputaretur aut de philosophia sermo haberetur N., quamquam Socraticis madet sermonibus H., sermones, quos scripsit (sc. Plato) GELL.

3. pogovorni (razgovorni, občevalni) jezik, miren (pogovoren) način pogovora (besedovanja) (naspr. contentio), vsakdanja govorica, vsakdanji govor, naravna govorica, preprosta, nevezana beseda, proza (naspr. vezana beseda), preprost govor: in argumentis Caecilius poscit palmam, in ethesin Terentius, in sermonibus Plautus VARR. AP. NON., mollis est oratio philosophorum et umbratilis ... Itaque sermo potius quam oratio CI., contentio tribuitur disceptationibus indiciorum, contionum, senatūs; sermo in circulis, disputationibus, congressionibus familiarium versatur CI., sermo est oratio remissa et finitima cotidianae locutioni CORN., si quis scribat, uti nos sermoni propiora H., soluta oratio, qualis in sermone et epistulis Q., vox sermoni proxima Q., supra modum sermonis attolli Q., usque eo naturale est paulatim incitari, ut litigantes quoque a sermone incipiant, ad vociferationem transeant SEN. PH., ut rursus vaces sermoni, quem apud municipes meos habui PLIN. IUN.; meton. v pogovornem jeziku, v preprosti besedi napisan spis, pri H. satire in pisma: nostrorum sermonum iudex H. (o svojih satirah), nec sermones ego mallem repentes per humum H. (o svojih pismih, epistulae), ille (sc. delectatur) Bioneis sermonibus (= satiris) H.

4. govorica (govorice) = govorjenje (ljudstva), glas: vulgi CI. EP., sermo atque fama CI., vix feram sermones hominum CI., ut propter eum in sermonem hominum atque in tantam vituperationem veniret CI. da bi prišel ljudem v zobe, sermones lacessere C. sprožiti (sprožati, (raz)širiti) govorice, dare sermonem alicui CI. ali sermones praebere aliis L. da(ja)ti komu (drugim) priložnost (možnost, povod) za govorice (govorjenje), materiam sermonibus praebere T., dissipatur sermo totā Asiā CI., haec (sc. fama) cum multiplici populos sermone replebat V., nil dignum sermone canere H.; pesn. = pravljica, bajka: sermones utriusque linguae (sc. grškega in latinskega) H.

5. jezik = način govorjenja ali izražanja, govorjenje, izražanje, govor, govorica, beseda, slog, idiom: SEN. PH. idr., proletarius PL., plebeius CI., delicatus, elegans, festivus CI., rusticus, urbanus L., humilis, pedester H., cotidianus Q., elegantia sermonis CI., sermonis error CI. napačno izražanje, finit ergo in Catulo sermo Latinus CI., suavitas sermonis Latini N.; meton. posamezen izraz, stavek: ICTI., POMP., SERV., non possum exprimere sermonibus MIN.; occ. jezik, ki ga kdo govori, narečje, dialekt: sermone debemus uti, qui natus (po nekaterih izdajah innatus) est nobis CI. ki nam je prirojen, ki je naš materni jezik = nativus sermo CU., gentes dissonae sermone L., sermo Persarum N., libri ... Graeco sermone confecti N., sermo patrius H., sermonis patrii egestas LUCR., sermo humanus ali sermo hominum PLIN., lusciniae Graeco atque Latino sermone dociles PLIN.

6. govorni običaj, govorna navada, običaj (navada) govorjenja, jezikovna raba: rectus ICTI., vulgi sermone mons significatur ICTI.

7. pridiga: ECCL.

Opomba: Nom. sg. sermō (H., LUCR.), poznejši pesniki merijo sermŏ (npr. IUV.).

sìžē -èa m (fr. sujet) siže, predmet, snov: u knjizi se nalaze različiti sižei

soggētto² m

1. predmet, snov, vsebina, tema:
il soggetto di una commedia tema komedije
film a soggetto igrani film

2. glasba osnovni motiv

3. filoz. subjekt

4. jezik osebek, subjekt

5. med. oseba

6. pravo
soggetto di diritto pravna oseba
soggetto attivo, passivo del reato storilec kaznivega dejanja, oškodovanec
soggetti del processo procesualni subjekti

7. pog. slabš. tip:
un tristo soggetto baraba, falot, pokvarjenec

8. agr. cepljenec, cepljenka

stuff¹ [stʌf] samostalnik
snov; material, masa; surovina; predmet, stvar; gradivo, snov; hrana, pijača; (volneno) blago, sukno, tkanina; roba
domačno lek, zdravilo, zdravila; nič vredna stvar, izmeček; stavbni les; nadev (za pečenko); (časnikarstvo) rokopis, (časopisni) članek
figurativno sposobnost, zmožnost, (dobra) lastnost
figurativno nesmisel, neumnost, bedastoča

the stuff pogovorno gotovina; tisto, kar je pravo
stuff and nonsense! kakšen nesmisel!
doctor's stuff zdravilo
food stuff živila, proviant
garden stuff, green stuff zelenjava, povrtnina
household stuff zastarelo hišna posoda, pohištvo
inch stuff eno colo debele deske
thick stuff nad štiri cole debele deske
hot stuff sleng duhovit (energičen, spreten, pripraven) človek; opolzka knjiga ali gledališka igra
none of your stuff! nehaj že s svojimi neumnostmi!
silk stuff svilena tkanina
this book is sorry stuff ta knjiga ni počenega groša vredna (je za v koš)
don't talk such a stuff! ne govori takih bedastoč!
to know one's stuff pogovorno spoznati se (na svoje stvari)
do your stuff! pokaži, kaj znaš!
he has written some first-rate stuff napisal je nekaj prvovrstnih stvari
that is the stuff to give him figurativno tako je treba z njim govoriti (ravnati)

stvár -i ž
1. stvar, predmet: vzami svoje -i in pojdi
2. stvar, interes: nobena stvar ga ne veže na nas; denar je postranska stvar
novac je sporedna stvar; to je stvar okusa; delati za slovensko stvar, za stvar revolucije
3. stvar, stanje, situacija: stvar nima ne repa ne glave; druga je stvar, če fant ne zna
4. stvar, problem: to ne sodi k stvari; to je stvar zase; ostati pri stvari
5. stvar, djelo: napisal je veliko -i

subiéct -e n

1. predmet, snov, tema

2. osebek, subjekt

3. povod, vzrok

substance [sʌ́bstəns] samostalnik
snov, materija, substanca, masa
filozofija bit; stvarnost, realnost, resničnost; vsebina, téma, predmet (knjige itd.); jedro, bistvo, prava vrednost; odločilnost, merodajnost; premoženje, imetje

in substance v bistvu
the substance of the essay predmet eseja
arguments of little substance malo odločilni argumenti
a man of substance premožen, bogat človek
to take the shadow for the substance vzeti senco za realnost
to waste one's substance zapravljati svoje premoženje, biti razsipen

substantia -ae, f (substāre)

1. bitje, bit, bitek, bivanje, bitnost, bistvo, obstoj, eksistenca, lastnost, svojstvo, kakovost, kvaliteta, podstat, samostat, substánca: hominis Q., de substantia aut de qualitate controversiam esse Q., non habere substantiam Sen. ph. ne bi(va)ti, biti brez bistva, non est propria in ista nube substantia nec corpus est, sed mendacium et sine re similitudo Sen. ph., diversae esse substantiae Front.

2. meton.
a) stvar sama, predmet: emptionis Dig., in substantia error Dig., non in substantia, sed in arte positum Dig.
b) redilna reč = redilo, hranilo, hrana, jed: omni carentem cernere substantiā Prud.

3. occ.
a) bistvo, stanje, obseg, obsežek imetja, premoženja, življenjska sredstva, sredstva za preživljanje, prehrana: sine substantia facultatum T. ne da bi imela kaj imetja (premoženja), substantia rei familiaris Paul., paternorum bonorum Aur.
b) meton. imetje, imetek, premoženje: si substantiam meam testator dixerit Dig., expensis, quae circa eandem substantiam factae sunt Dig., pro modo substantiae accusatae personae Dig.

sujet [süžɛ] masculin, grammaire osebek, subjekt; snov, predmet, tema; povod, vzrok, motiv; človek (sploh), oseba; médecine pacient

au sujet! k stvari!
au sujet de glede, zaradi
à ce sujet sujet v tej stvari, v tem pogledu, oziru
sans sujet brez razloga, povoda
sujet parlant govoreča oseba, besednik
sujet de thèse predmet doktorske disertacije
un brillant sujet, un sujet d'élite odličen učenec
mauvais sujet graje vredna oseba, malopridnež
inversion féminin du sujet (grammaire) stava osebka za glagol
avoir sujet de imeti razlog (za)
vous n'avez pas sujet de vous plaindre nimate vzroka, da bi se pritoževali
donner sujet de dati povod (za)
s'écarter du sujet oddaljiti se od predmeta
entrer dans le cœur, dans le vif du sujet iti v jedro, v bistvo predmeta
passer d'un sujet à un autre iti z enega predmeta na drugega
il a reçu des reproches au sujet de sa conduite očitali so mu njegovo vedenje
trouver un sujet de comédie, de roman najti snov za komedijo, za roman
ce médecin a trouvé de nombreux sujets pour ses recherches ta zdravnik je našel številne osebe (paciente) za svoje raziskave
protester sans sujet protestirati brez razloga

Sujet, das, siže, snov, predmet

talisman [tǽlizmən] samostalnik
talisman; čarovno sredstvo; predmet, ki naj imetniku prinaša srečo ali ga varuje zla

tēma m (pl. -mi)

1. tema, predmet

2. lit., umet. osnovni motiv:
i temi floreali del liberty cvetni motivi secesijske umetnosti

3. šol. predmet šolskega spisa; spis

4. glasba tema

5. jezik osnova

6. hist. tema (vojaško upravno področje v bizantinski državi)

téma ž (gr. théma)
1. tema, predmet, naloga: tema razgovora; tema dana predmet dnevnih pogovorov
2. vojaško-administrativna pokrajina v Bizantinski državi: tema Dalmacija
3. gram. osnova besede, tema

tema moški spol tema, predmet, naloga

tema principal glavni motiv

témă -e f

1. tema, predmet, motiv

2. (šolska) naloga

3. lingv. osnova, deblo

text [tekst] samostalnik
besedilo, tekst; izvirnik, izvirne besede (kakega pisca), dobeseden tekst; tekstno kritična izdaja (dela); mesto ali citat iz biblije; predmet (obravnavanja, pridige), téma
tisk stopnja tiskarskih črk; fraktura (gotica)

to stick to one's text figurativno ostati pri stvari

thema -ătis, n (gr. ϑέμα)

1. snov, predmet, teza, téma, o kateri se razpravlja, ki se obravnava: Sen. rh., Q. idr.,

2. stanje zvezd, ozvezdje, zvezdno znamenje ob rojstvu koga, usoda glede na stanje zvezd ob rojstvu, nativitéta: tantam mox fiduciam fati Augustus habuit, ut thema suum vulgaverit nummumque argenteum nota sideris Capricorni, quo natus est, percusserit Suet.

theme [ɵi:m] samostalnik
téma, predmet, snov, gradivo
ameriško šolska naloga, pismeni sestavek, esej; karakteristična rečenica (kake osebe)
glasba téma, motiv
jezikoslovje osnova, deblo, koren (besede)
zgodovina provinca v bizantinskem cesarstvu
radio glasbeni znak postaje ali posamezne oddaje

theme song karakteristična melodija, glavna melodija (operete itd.); glavna popevka (filma)