-
зачинщик m zasnovatelj, povzročitelj (česa slabega), kolovodja
-
condemnātor -ōris, m (condemnāre)
1. obsodnik: Tert. (o sodniku).
2. povzročitelj obsodbe = kdor doseže, da koga obsodijo: T. (o tožniku).
-
cōnsultor -ōris, m (cōnsulere)
1.
a) (po)svetovalec samemu sebi: eaque ferme cedere melius consultoribus quam … Acc. ap. Non.
b) (po)svetovalec drugim, svetujoči povzročitelj kakega načrta, odredbe idr.: Gell., Lact., malum consilium consultori est pessimum Poeta ap. Varr., Iovem aut alium quem deum consultorem exspectare S. fr., egomet in agmine, in proelio consultor idem et socius periculi vobiscum adero S., quo laetius acceptum sua exempla in consultores recĭdisse T.; pren. (o pooseb. abstr.): cupidine atque ira, pessumis consultoribus, grassari S.
2. vpraševalec za (na)svet, (na)svet iščoči, iskalec (na)sveta pri kakem pravniku: Q. Scaevola … homo iuris peritissimus consultores suos non numquam ad Furium et Cascellium praediatores reiciebat Ci. (prim. Val. Max. VIII, 12, 1), vigilas tu de nocte, ut tuis consultoribus respondeas Ci., consultor ubi ostia pulsat H.; occ. vpraševalec kakega božanstva v preročišču: c. operti Castaliā tellure dei Lucan.
-
conturbātor -ōris, m (conturbāre)
1. ki bega, zmede, zmoti: Ps.-Q.
2. povzročitelj denarnega poloma, pesn. drag: aper, macellus Mart.
-
Eitererreger, der, Medizin povzročitelj gnojnega vnetja
-
Entzündungserreger, der, Medizin povzročitelj vnetja
-
Gärungserreger, der, povzročitelj vrenja
-
Gasbranderreger, der, Medizin povzročitelj plinskega prisada
-
investitore
A) agg. (f -trice)
1. ki podeljuje (funkcije)
2. avto ki je podrl, povozil (povzročil nesrečo)
3. ekon. investicijski, ki investira:
società investitrice investicijska družba
B) m (f -trice)
1. podeljevalec (funkcije, posesti ipd.)
2. avto povzročitelj nesreče
3. ekon. vlagatelj, investitor
-
itch-mite [íčmait] samostalnik
povzročitelj srbečice
-
Krankheitserreger, der, povzročitelj bolezni
-
nȍksa ž (lat. noceo) med. kar škoduje zdravju, povzročitelj bolezni
-
paniquard [panikar] masculin, péjoratif panikar, povzročitelj panike
-
pipe-layer [páipleiə] samostalnik
polagalec cevi
ameriško, zgodovina, sleng skrivni povzročitelj
-
plasmodium [plæzmóudiəm] samostalnik
zoologija plazmodij, povzročitelj malarije
-
ruptor -ōris, m (rumpere)
1. (pre)kršitelj, kršilec, prelomnik, prelomitelj, rušilec, rušitelj: Mettius foederis Romani Albanique ruptor L., ruptor foederis humani violatorque gentium iuris L., ruptor(es) indutiarum L., foederum L., pacis, foederum T., foederis Fl.
2. povzročitelj (raz)poka (razpočenja), razpočitelj, razpokovalec: vesicarum Sid.
-
scandalizer [skǽndəlaizə] samostalnik
obrekovalec, pohujševalec, povzročitelj škandala
-
Schädiger, der, (-s, -) Recht povzročitelj škode
-
septic [séptik]
1. pridevnik (septically prislov)
medicina septičen, ki se tiče sepse, inficiran; povzročajoč okuženje, zastrupitev; gnoječ se
a septic finger gnoječ se prst
septic sore throat septična angina
septic ward septična postaja (v bolnišnici)
to go septic sleng, medicina gnojiti se, inficirati se
2. samostalnik
septik; povzročitelj sepse
-
tuba -ae, f (tubus cev) (stoječa) cev ali troba
1. cev, žleb: fistula, quae tuba dicitur Vitr.
2. tuba, troba, tromba, troblja, trobenta, ravno trobilo s koncem, podobnim lijaku; uporabljali so jo v boju (pri pehoti); z njo so dajali znamenje za boj ali umik, za odhod, za delo in počitek: lituo tubae permixtus sonitus H., tubae sonus C. ali clangor V., tubarum sonus Ci. ali cantus L., non tuba directi, non aeris cornua flexi O., tubae rancitas Plin., tuba a Graeco inscienter inflata L., tubae canunt L., concinunt tubae L., tubae cornuaque concinuerunt L., cornua ac tubae concinuēre T., tubā signum dare C., tubā canere T. trobiti; pren. = povzročitelj, pobudnik, snovalec: belli civilis tubam quam illi appellant Ci. ep., haec (sc. est) tuba rixae Iuv.; tubo so uporabljali tudi pri različnih obredih, slavnostih, igrah, zborovanjih idr.: H., V., O. idr.
3. meton.
a) bojno znamenje = boj, spopad, bitka: navalis Mart., civilis Cl., ante tubam V., Cl. pred bojem.
b) vzvišeno, epsko pesništvo: Mart., Cl.
c) vznesen, doneč govor: Prud.