Franja

swallow² [swɔ́lou]

1. samostalnik
žrelo, grlo; požiranje, požirek
geologija (kraški) požiralnik
figurativno apetit, požrešnost, pohlep, poželenje

a swallow of water požirek vode
to drink s.th. at one swallow izpiti kaj na dušek

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
požirati, požreti, goltati, pogoltniti (tudi figurativno)
zadušiti, potlačiti (jezo); preklicati; verjeti (kaj), biti lahkoveren; pohlepno čitati; mirno trpeti, prenesti (žalitev); priključiti si (tuje ozemlje)

to swallow the anchor navtika, sleng obesiti mornarski poklic na klin
to swallow the bait pogoltniti vabo (trnek), figurativno vgrizniti v vabo, dati se speljati, iti na limanice
to swallow a camel figurativno verjeti nekaj neverjetnega; mirno trpeti, prenesti (kaj)
to swallow an insult pogoltniti žalitev
to swallow a story verjeti neresnično zgodbo
to swallow a tavern token figurativno opi(ja)niti se
to swallow one's words figurativno preklicati, nazaj vzeti svoje besede
he swallowed the wrong way zaletelo se mu je

swallow down prehodni glagol
pogoltniti; zadušiti, potlačiti (jezo itd.)

tacitare v. tr. (pres. tacito)

1. izplačati, odpraviti (upnika)

2. ekst. potlačiti (škandal)

teşí -ésc vt.

1. (za)obliti

2. sploščiti, potlačiti

throttle² [ɵrɔtl] prehodni glagol
(za)daviti, dušiti
figurativno potlačiti, zadušiti
tehnično oslabiti delo stroja, pridušiti, zmanjšati hitrost
neprehodni glagol
zadušiti se

to throttle free speech zadušiti svobodo govora
to throttle down upočasniti
I throttleed down the car to 30 miles an hour zmanjšal sem hitrost avtomobila na 30 milj na uro

tread down prehodni glagol
pohoditi, poteptati, pogaziti, zmečkati, potlačiti

ugnjèsti ugnjètēm stlačiti, potlačiti: evropska ugnjetena sirotinja mrzi na sebe i na imućne ljude

umiliare

A) v. tr. (pres. umilio)

1. knjižno povesiti, povešati; prikloniti, priklanjati (glavo)

2. ekst. ukrotiti, brzdati, potlačiti:
umiliare il proprio orgoglio krotiti svoj ponos

3. ponižati, poniževati:
umiliare qcn. di fronte a tutti koga ponižati pred vsemi

B) ➞ umiliarsi v. rifl. (pres. mi umilio) ponižati se

unterdrücken zatirati, eine Revolte: zatreti; Gefühle, Bemerkungen: potlačiti, zatajevati, zadržati zase; Tränen: požirati, požreti; Nachrichten: prikrivati; Technik Störungen: udušiti; elektronische Datenverarbeitung brisati, izločevati, izločiti; Recht Urkunden: prikrivati, prikriti, zatajiti

urgeō in urgueō -ēre, ursī (indoev. baza *u̯r̥gh- ali *u̯u̯r̥g- ali *u̯reg-, stiskati, riniti, tiščati, suvati, pehati, gnati, zasledovati; prim. lit. várgas sila, beda, got. wrikan preganjati, zasledovati, wraks zasledovalec, -wargs volk, izobčenec, sl. vrag, stvnem. rāhha maščevanje = nem. Rache, stvnem. rëhhan kaznovati, maščevati se = nem. rächen maščevati se)

1. abs. pritisniti (pritiskati), navaliti (navaljevati): maiore vi hostes urgebant S., globus virûm urget V., hinc Pallas instat et urget V.; intr.: urgent ad litora fluctus V. rinejo; pesn.: altum (acc. po skladu krajevnih imen) urgere H. držati se širokega morja, držati se odprtega morja, osta(ja)ti na odprtem morju; pren.: urgenti fato incumbere V. pospeševati bližajočo se pogubo (pogibel), pars in fossas urgente ruinā volvitur V. v padanju drug drugega s seboj dreveč.

2. trans. potisniti (potiskati), riniti, poriniti (porivati), gnati, pognati (poganjati), tlačiti, potlačiti, stlačiti: pedem pede fervidus urget V., Eurus trīs (sc. naves) in Syrtīs urget V., in iecur urget acūs O., urgetur (sc. unda) veniente prior urgetque priorem O., pisces urgere angusto catino H., reperti, qui saxo super urgerent (sc. terram) V., onus urget Pl. breme teži, urgere vocem ultra vires Q. glas gnati čez njegove moči (zmožnosti), glas presiliti (preobremeniti, preutruditi), u. orationem Q. ognjeno, strastno govoriti, equum Val. Fl., aetherias currus ad arces Stat.; med.: (putat) urgeri volucrum ad litora nubem V. da rine, da se žene; pass.: fama est Enceladi corpus urgeri (Aetnae) mole V. da Enkeladovo truplo tlači (pokriva) gmota (gore Etna), da leži Enkeladovo truplo pod gmoto (gore Etna).

3. metaf.
a) abs. pritiskati, naganjati, priganjati: etiam atque etiam insto atque urgeo Ci., urge, insta, perfice Ci. ep., urget eadem fortuna, quae coepit Ci.; trans. stisniti (stiskati) koga, pritisniti (pritiskati) na koga, trdo prije(ma)ti, (s)pestiti, nadlegovati: aquila urget rostro luctantem (sc. draconem) V., urgere homines iacentes inhumanum est Ci., quaestiones urgent Milonem Ci.; urgeri z gen. criminis biti (ob)dolžen (obdolževan), biti (ob)tožen (obtoževan) česa: quia male administratae provinciae aliorumque criminum urgebatur T.; (o stiski) zaradi prevelike bližine utesniti (utesnjevati): quam (sc. vallem) urget utrimque latus V., urbem urbe aliā premere atque urgere Ci., quā vicinia Persidis urget V., urgeris turbā circum te stante H.; pesn.: oculos stupor urget inertīs V. je obvzela, je prevzela, urget diem nox H. odrine (odriva), prežene (preganja), Quintilium perpetuus sopor urget H. tišči (obvzema, zajema) večno spanje, olli oculos ferreus urget somnus V. trdno spanje zatiska oči; (v vojaškem pomenu) hudo (mučno, silovito) napasti (napadati), navaliti (navaljevati) na koga: locum variis adsultibus urget V., instat Epiro, urget Oricum Ci., mortali urgemur ab hoste V.; (o abstr.) težiti, vznemiriti (vznemirjati), nadlegovati, mučiti, begati, mešati, trapiti, gnjaviti: Cels., Fl. idr., quod te urget scelus? Pl., quem morbus urget H., eas amor urguet habendi V. ne da (pusti) jim oddiha, famulas laboribus urgent O., eum invidia cum metu urget S., populus militiā atque inopiā urgebatur S., urgeri fame S., fatis, poenis V., vitiis H., urgens malum, urgens senectus Ci.
b) (z vprašanji, prošnjami idr.) tiščati v koga, pritisniti (pritiskati) na koga, koga spraviti (spravljati) v stisko, nadlegovati, navirati koga, siliti v koga, izsiljevati koga, napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga, nagnati (naganjati) koga, prignati (priganjati) koga, (pri)siliti koga ipd.: nimis urgeo Ci., urgere interrogando Ci., urget praesentia Turni V., urgent rustice sane; negant enim posse et in eo perstant Ci., urgere accusatorem Ci., iussis ingentibus urguet (sc. nos) Apollo V., totus ordo improbitate paucorum urgetur Ci., nec ille armis solum, sed etiam decretis nostris urgendus est Ci., urgue et … infla sermonibus utrem H. obsipaj … s pohvalnimi besedami, cur patrem non urserit ad exsolutionem Dig., nihil urget (sc. me, te) Ci. nič se ne mudi; z inf.: rursus urgemus etiam de ipsorum somniorum retractatu quibus anima iactatur exprimere Tert.; occ. stanovitno (vztrajno) trditi, stati na čem, vztrajati pri čem, poudariti (poudarjati) kaj, ne odstopiti (odstopati) od česa: urgetis hominum esse istam culpam, non deorum Ci., ut eundem locum diutius urgeam Ci., ius Crassus urgebat Ci.
c) marljivo se pečati (baviti) s čim, marljivo se ukvarjati s čim, marljivo izdelovati kaj, marljivo obdelovati kaj, prizadevno se lotiti (lotevati) česa, trdno držati se česa, osta(ja)ti pri čem, vztrajati pri čem, ne odstopiti (odstopati) od česa, ne popustiti (popuščati) pri čem ipd.: opus O., Tib., iter O. spodbujati, priganjati k … , veste, quam … urgebam V. ki sem jo marljivo tkala, urges arva H. trudoma obdeluješ, semper flebilibus modis urges Mysten H. neprestano žaluješ za … , urgere occasionem Ci. marljivo se oprijeti priložnosti, marljivo izkoristiti priložnost, forum Ci. veliko se ukvarjati z zadevami na Forumu, propositum H.; z inf.: urges maris summovere litora H. marljivo si prizadevaš, trudiš se; z ACI: abrumpi dissimulationem urgebat T. je silil k temu, da … ; ne prior officio quisquam respondeat, urge H. podvizaj se. — Od tod adj. pt. pr. urgēns -entis silen, nujen, pritiskajoč, urgénten: urgentior causa Tert., urgentior actio Aug., urgentiores differentiae Cael., urgentissima ratio Cod. I., urgentissimae occupationes; subst.
a) urgentia -ium, n silna nujnost, huda nuja: urgentia bellorum subire Iul. Val.;
b) urgentiōra -um, n zdravila, ki bolj ženejo: Cael. — Adv. urgenter nujno: Cypr., Aug.

verdrängen izpodriniti, izpodrivati, spodriniti, spodrivati (tudi Physik); figurativ pregnati; Angst usw.: potlačiti, odriniti, odrivati

vertuschen prikriti, potlačiti

zabašúriti -bàšūrīm prikriti, potlačiti: zabašuriti neprijatnu aferu

zàtaškati -ām potlačiti: zataškati politički skandal

впихивать, впихнуть (lj.) pehati v, pahniti v, potlačiti

заминать, замять (po)teptati, zateptati; potlačiti, zabrisati;

затушёвывать, затушевать (za)senčiti; (pren.) potlačiti, zatajiti, prikri(va)ti

пригніти́ти -нічу́ док., potláčiti -im dov.

пригноби́ти -блю́ док., potláčiti -im dov.

приплющивать, приплюснуть sploščevati, sploščiti, potlačiti