Franja

colocación ženski spol postavitev, razvrstitev, položaj; namestitev; služba, mesto; o-, pre-skrba

agencia de colocaciones posredovalnica za službe
pedir (ali solicitar) una colocación potegovati se za neko mesto

compétition [kɔ̃petisjɔ̃] féminin sotekmovanje, skupno potegovanje za; konkurenca

compétition loyale lojalna konkurenca
compétition électorale volilna borba
compétition sportive športno tekmovanje, tekma
abandonner la compétition (sport) odstopiti od tekmovanja
être, entrer en compétition pour potegovati se za, konkurirati za
sortir vainqueur d'une compétition zmagati v tekmovanju

cōnsulātus -ūs, m (cōnsul) konzulsko dostojanstvo, konzulstvo, konzulat, konzulovanje: c. alter S., Suet., tertius Plin. iun., in primo consulatu Suet., in priore consulatu N., superiore consulatu C., c. ordinarius Suet. (prim. ordinarii consules pri cōnsul), in hoc praeclaro consulatu Ci., suo toto consulatu Ci. ep., proximo suo consulatu Suet., candidatus consulatūs Vell. potegovalec za konzulstvo, competitores consulatūs Suet., consulatūs honos Suet., petitio consulatūs C., repulsa consulatūs Suet., petere consulatum Ci., S. potegovati se za konzulstvo, appetere consulatum S., gerere consulatum Ci., S., Val. Max., quinque consulatūs gessisti L. petkrat si bil konzul, obtinere consulatum Ci., inire consulatum L., ingredi consulatum pridie ante Cal. Ian. Q., fungi consulatu Suet., evehere aliquem ad consulatum T. ali usque in tertium consulatum Vell., se consulatu abdicare Ci. ali abdicare consulatum L. ali deponere consulatum Val. Max. odpovedati se konzulstvu, ita est a me consulatus peractus, ut … Ci., consulatu peracto N., peractis quinque consulatibus Val. Max.; met.: bellum nescio quod habet consulatus cum tribunatu Ci. konzuli … s tribuni. V posameznih primerih consulatus = proconsulatus prokonzulstvo (prim. pro consule pri cōnsul): iam prope exacto consulatus sui munere Ap.

corsa f

1. tek; tekanje:
a passo di corsa s hitrimi, naglimi koraki
a tutta corsa, di gran corsa kar se da hitro
fare una corsa in qualche luogo kam skočiti
essere in corsa per qcs. pren. potegovati se za kaj

2. šport tek; dirka:
corsa a ostacoli tek z ovirami
corsa di cavalli konjska dirka
cavallo da corsa dirkalni konj
corsa automobilistica avtomobilska dirka

3. pl. konjske dirke

4. pren.
corsa all'oro mrzlično iskanje zlata
corsa agli armamenti oboroževalna tekma

5. vožnja:
la corriera fa cinque corse al giorno avtobus vozi petkrat na dan
proibito salire sul tram in corsa ne skači na tramvaj med vožnjo
perdere la corsa zamuditi vlak

6. voj.
guerra di corsa gusarsko vojskovanje

disputar oporekati, spodbijati; prepirati se, razpravljati

disputar un derecho (a) spodbijati komu pravico
disputarse prepirati se, boriti se (za)
disputarse una copa potegovati se za pokal
disputarse a golpes a/c stepsti se za kaj
no disputado nesporen

empeñar zastaviti; povod dati, povzročiti; siliti (a k); blamirati, osramotiti; začeti (prepir)

empeñar en cien pesetas zastaviti za 100 peset
empeñar su palabra svojo besedo dati
empeñarse delati dolgove, zadolžiti se; lotiti se; trdovratno vztrajati (en na); obvezati se (a za); potegovati se za
empeñarse con (por) potegniti se za
empeñarse por contrato pogodbeno se obvezati
empeñarse en salir hoteti iti ven za vsako ceno

entrée [ɑ̃tre] féminin vhod, vstop; vkorakanje; nastop; začetek, uvod, otvoritev; dohod, dostop, pristop; pripustitev (k izpitu); théâtre nastop; commerce vknjiženje; pluriel sprejem blaga ali denarja v določeni dobi; prva jed pri obedu po predjedi ali juhi; (= droits masculin pluriel d'entrée) entrées pluriel uvozna carina; (= prix masculin d'entrée) vstopnina; (= carte féminin d'entrée, billet masculin d'entrée) vstopnica; (entrée de serrure) luknja v ključavnici

à l'entrée de l'été ob nastopu, v začetku poletja
à l'entrée de la nuit ob znočitvi, stemnitvi
entrée d'air dovod, dostop zraka
entrée en charge, en fonctions, en service nastop službe, funkcij
entrée gratuite, de faveur prost, brezplačen vstop
entrée interdite prepovedan vstop
entrée libre prost vstop (commerce, neobvezno za nakup)
entrée dans le, au port prihod (ladje) v pristanišče
entrée en possession nastop lastništva, posesti
entrée en scène (théâtre) nastop na odru
entrée en séance otvoritev seje
entrée et sortie vstopno in izstopno potovanje
entrée en vigueur začetek veljavnosti
examen masculin d'entrée sprejemni izpit
permis masculin d'entrée dovoljenje za vstopno potovanje
visa masculin d'entrée vstopni vizum
avoir son entrée (théâtre) imeti prost vstop (dans v)
avoir ses entrées (auprés du ministre) imeti prost dostop (do ministra)
donner entrée peljati (dans v), dovoliti vstop (à quelqu'un komu)
faire son entrée (slovesno) vstopiti, priti v
faire son entrée dans le monde prvičpriti na kako družabno prireditev
faire son entrée en scène (théâtre) nastopiti na (gledališkem) odru
forcer l'entrée izsiliti vstop, vdreti v
solliciter, obtenir l'entrée d'une société, d'un club potegovati se za, dobiti vstop v kako društvo, v klub

galoper [-pe] verbe intransitif dirjati, v skok jezditi, skokoma jezditi; verbe transitif v dir pognati

il galope en lisant on zelo hitro bere
galoper après quelque chose vneto kaj iskati, potegovati se za kaj

ganar (pri)dobiti, zaslužiti, zmagati, doseči; nakopati si; osvojiti, zavzeti; prehiteti, prekositi, imeti prednost pred, preteči koga

no le ganarias a pícaro ne boš mu kos v prebrisanosti
a trabajador no le gana nadie ne najdeš tako delavnega človeka kot je on
ganar amigos pridobiti si prijateljev
ganar el cielo v nebesa priti
ganar la boca a uno pregovoriti koga
ganar la copa (šp) dobiti pokal
ganar mucho dinero zaslužiti mnogo denarja
ganar a uno en años biti starejši kot
ganar las oposiciones z uspehom se potegovati za (učiteljsko) službo
ganar la orilla doseči breg
le he ganado dos partidas dobil sem dve partiji proti njemu
ganar un pleito dobiti pravdo
ganar terreno pridobiti na terenu, razširiti se
¡así no vas a ganar nada! tako ne boš ničesar dosegel!
ganar de comer, ganar para vivir, ganarse el pan kruh si služiti
ganar a dos por cero zmagati z 2 : 0
Juan te gana trabajando Ivan dela bolje kot ti
llevar las de ganar zmagati, dobiti
ganarse la voluntad de alg. koga zase pridobiti

hasta -ae, f (prim. umbr. hostatu = lat. hastatos, umbr. anostatu = lat. non hastatos)

1. palica, drog, kol, ročník: pampinea h. O. trs, tirs (thyrsus gr. ϑύρσος), Bakhova palica, pampineis agitat velatam frondibus hastam O., pampineas gerunt … hastas V., cōmat virgineas hasta recurva comas O. paličica; occ. kopjišče: hastae gramineae Ci. (gl. grāmineus), hasta pura V., Pr., Iust. neokovano kopjišče, znak (gr. σκῆπτρον) božanstev, vladarjev in svečenikov, pa tudi častno darilo hrabrim vojakom: Suet., večkrat tudi samo hasta: hastae (sc. purae), vexillum, phalerae, alia militaria dona S., donatus est ab Apronio torquibus et hastā (sc. purā) T.

2. sinekdoha sulica, (metalno) kopje, oščep: hasta amentata Ci. in (pren.) amentatas hastas torquere oratoris lacertis Ci., hastā transfixus erat Ci., eminus hastis, comminus gladiis uti Ci., hastas (hastam Cu.) vibrare Ci., hastam evellere Ci., Cu., hastā proiectā N., h. ferrata L., infestā hastā V., hastam iacĕre V., T., hastam eminus conicere V., hastam in latus contorquere V., contorquere in hostīs hastam Sil., hastam speciosissime contorquere Q., hastam mittere, — dirigere in hostem O., aeratae (acutae, praeacutae) cuspidis hasta O., hastae cuspis Iust., extrahere e vulnere hastam Cu., praelongas hastas non protendere, non colligere T. ne naprej iztegovati, ne nazaj potegovati, h. militaris Suet., h. caelibaris (gl. caelibāris), hastae insistere Aur. na (ležečem) kopju stati; preg.: abiecit hastas Ci. „puško je vrgel v koruzo“ = pogum je izgubil, — mu je upadel, ne misli več na obrambo.

3. meton.
a) (javna) dražba; kadar so vojni plen ali kako zasebno imetje javno prodajali ali dajali v zakup državne dohodke, so za označitev kraja in zakonite oblasti natikali sulico ali jo zasajali v zemljo, od tod: h. venditionis Ci., emptio ab hasta Ci., h. infinita Ci. neskončna dražba, hastam pro aede Iovis Statoris ponere (natakniti) Ci., cum Sulla hastā positā bona bonorum virorum in foro venderet Ci. kadar je … , ko je bil nataknil sulico (= … na javni dražbi), prodajal, ad hastam publicam numquam accessit N. nikdar se ni udeležil javne dražbe državnih dohodkov, tako tudi: ad hastam suam (= censorum) accedere L., sub hasta vendere L. ali hastae subicere Suet., Fl. na javni dražbi prodajati, sub hasta vēnire Fl., ex auctionibus hastae Suet. iz javnih dražb, ius hastae T. pravica javne dražbe, ad hastam locare Col.
b) tudi centumviri so natikali sulico, kadar so sodili: centum gravis hasta virorum Mart. sodišče centumvirov, — 100 mož, hastam centumviralem cogere Suet. sklicati sodišče 100 mož.

Opomba: Pisava asta zaradi napačnega izvajanja iz āstō, āre.

in-gerō -ere -gessī -gestum

1. v, na kaj nesti (nositi), vli(va)ti, (v)suti (vsipa(va)ti), de(va)ti, da(ja)ti, kopičiti: ingestā contumuleris humo O., vinum oribus Cu. vliti, aquam (sc. in urnam) Pl., aquam in salinas Plin., stercus vitibus Col., Oceanus in viscera montis pelagus ingerit Sil., cibos Amm., Cels., lapides Col.; pren.: eorum nomina parentes liberis ingerunt T. vcepljajo v glavo, scelus sceleri Sen. tr., alicui osculum Suet. poljubiti koga, alicui calices amariores Cat. natočiti; refl.: ingerere se omnium oculis Iust. (po)kazati se, se periculis Sil. ali semet ignibus Mel. ali sacratis aedibus se ultro Vulg. ali eo se i. Iust. poda(ja)ti se v ...; med.: facies ingesta sopori Cl. ki se je prikazala v spanju.

2. occ. vreči (metati) v kaj ali na kaj: fugientibus ingerit hastas in tergum V., in subeuntes ingerere saxa L., tela Cu., ligna foco Tib.; s prolept. obj.: ingestis vulneribus concidit T. zadane rane, supplicia Sen. tr. naložiti, prisoditi, verbera ingerere (alicui) Cu. naložiti (našteti) batine, pugnos in ventrem Ter. natepsti koga, nabiti koga, ensem viris Val. Fl.; metaf. psovke vreči (metati) komu v obraz, psovke (za)lučati komu v obraz, s psovkami obsuti, zasuti, psovati ga: tum pueri nautis ... convicia ingerere H., probra in eum L., contumelias T., multa mala Ter., omne probri genus Suet., dicta in aliquem Pl., sacrilegium Sen. ph., Amm., vocis verborumque quantum voletis ingerent in principes L.

3. omeniti (omenjati), navesti (navajati): praeterita Ci., magnitudinem imperatoris T.

4. vsiliti (vsiljevati), vriniti (vrivati), priporočiti (priporočati), ponuditi (ponujati): Sen. ph., Val. Fl., Cl., Amm., nomen patris patriae Tiberio ingestum T., ingerebat iste medicum Ci., alicui omnia imperia i. Iust., aliquem Ci. strankam za sodnika; refl.: se ing. Plin. iun. siliti v, vsiljevati se (= potegovati se) za kako službo (naspr. se subtrahere), se alicui i. Iuv. vsiljevati se komu, se oculis Sen. ph., Lact., se ingerere in oculos Sen. ph.; med.: ingeri oculis (o resnici) Sen. ph., ingeri oculis et auribus nostris (o zgledih) Sen. ph.

Opomba: Imp. inger (= ingere): Cat.

interest¹ [íntrist] samostalnik
interes, zanimanje (in za)
udeležba; važnost, pomen
ekonomija udeležba, delež, pravica do deleža (in)
ekonomija, (samo ednina) obresti; vpliv (with na)
oblast (with nad)
prid, korist, dobiček
pravno pravica, zahteva (in)

interest account obrestni račun
simple interest navadne obresti
compound interest obrestne obresti
interest charged franko obresti
interest due zamudne obresti
ex interest, free of interest brez obresti
interest from (ali on) capital obresti od kapitala
and (ali plus) interest z obrestmi
to charge interest zaračunati obresti
interest on debit balances debetne obresti
interest rate obrestna mera
interest pro and contra obresti na dolg in imetje
to bear (ali carry, pay, yield) interest obrestovati se
to lend out money at interest posojati denar z obrestmi
figurativno to return s.th. with interest vrniti kaj z obrestmi
controlling interest odločilna udeležba kapitala
the banking interest bančni krogi
the business interests poslovni svet
the landed interest veleposestniki
the shipping interest lastniki ladij
the interests interesenti
to be in (ali to) s.o.'s interest biti komu v korist
to be of interest to biti zanimiv za, mikati koga
of great interest zelo važen
of little interest malopomemben
to look after one's own interests skrbeti za svojo korist
in your interest vam v korist
to study the interest of s.o. imeti korist nekoga pred očmi
a matter of interest važna zadeva
to have an interest in s.th. imeti delež v čem
to take an interest in sth. zanimati se za kaj, potegovati se za kaj
to make interest with s.o. vplivati na koga
to have interest with s.o. imeti vpliv pri kom
to excite s.o.'s interest zbuditi zanimanje pri kom
to obtain s.th. through interest with s.o. dobiti kaj po zvezah
to use one's interest with one for s.o. zavzeti se za koga pri kom
politika sphere of interest interesna sfera

konkurrieren konkurirati; konkurrieren um etwas potegovati se za (kaj)

make^*2 [méik]

1. prehodni glagol
delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz)
predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v)
pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti
figurativno napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.)
povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti (she makes him a good wife)
znesti, znašati; imenovati za (he was made a general)
(z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk)
meniti, misliti, predstavljati si (what do you make of it)
pogovorno imeti koga za kaj (I make him an honest man)
zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot)
sleng zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči
navtika zagledati (kopno)
britanska angleščina jesti; imeti (govor); mešati karte
elektrika spojiti
ameriško, sleng identificirati koga

2. neprehodni glagol
nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to)
nastopiti (plima), naraščati (voda)
figurativno povzročiti, pripeljati do

to make advances truditi se koga pridobiti
to make no account of ne ozirati se na kaj
to make allowance for upoštevati, biti uvideven
to make amends for odškodovati, oddolžiti se za kaj
to make angry zjeziti
to make an appointment dogovoriti se za sestanek
to make as if (ali as though) pretvarjati se, hliniti
as you make your bed so you must lie upon it kakor boš postlal, tako bož ležal
to make a bag imeti dober lov
to make the bed postlati
to make believe pretvarjati se, hliniti
to make a bid for truditi se za, potegovati se za kaj
to make bold drzniti si, upati si
to make no bones about povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj
to make one's bread vzdrževati se sam
sleng to make book ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah
this book makes good reading ta knjiga se dobro bere
to make or break s.o. pripeljati koga do uspeha ali poloma
to make a clean breast of priznati, olajšati si srce
to make bricks without straw delati nekaj neizvedljivega
to make the best of izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim
to make cards mešati karte
to make certain prepričati se
to make clear objasniti, razložiti
to make the door upon s.o. zapreti komu vrata
to make a difference to biti važno, spremeniti stvar
to make s.th. do; ali to make do with a.th. zadovoljiti se s čim
to make no doubt ne dvomiti
to make both ends meet shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom
to make eyes at spogledovati se, zaljubljeno koga gledati
to make an effort potruditi se
to make excuses opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se
to make an example of eksemplarično kaznovati
to make an exhibition of o.s. spozabiti se
to make faces at pačiti se komu
to make a face nakremžiti se
to make a figure zgledati smešen
to make a fire zakuriti
you are made for this job si kot ustvarjen za to delo
to make one's fortune obogateti
to make a fool of o.s. biti za norca
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to make free with brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim
to make friends with sprijateljiti se s kom
to make fun (ali game) of zasmehovati koga, zafrkavati
to make a go of uspeti v čem
to make good uspeti
to make s.th. good povrniti, kriti, nadoknaditi
to make a hash of pokvariti, zavozlati (zgodbo)
to make a habit of it priti v navado
to make haste pohiteti
to make hay pospraviti seno
to make hay of napraviti zmešnjavo
to make hay while the sun shines kovati železo dokler je vroče
to make head(way) napredovati
to make headway against premagati (težave)
not to make head or tail of ne razumeti
ameriško to make a hit postati popularen
to make o.s. at home biti kakor doma
ameriško to make it uspeti
navtika to make it so izvršiti nalog
to make it hot for s.o. naščuvati javnost proti komu, preganjati koga
to make things šaljivo gladko izpeljati (da teče kot po maslu)
ameriško to make a killing nenadoma zaslužiti ali priti do denarja
to make known sporočiti, objaviti
to make land zagledati kopno, pripluti v pristanišče
to make light (ali little) of podcenjevati, nalahko jemati
sleng to make like posnemati
to make a living preživljati se
to make one's own life živeti svoje življenje, hoditi svojo pot
to make love to ljubimkati, spolno občevati s kom
to make one's mark napraviti karijero, izkazati se
to make one's mark on vtisniti svoj pečat
to make or mar pripeljati do uspeha ali poloma
to make a match dobro se omožiti (oženiti)
to make a good meal dobro jesti
to make merry hrupno proslavljati, bučno se veseliti
to make minoemeat of izpodbiti, popolnoma premagati
to make a monkey out of osmešiti koga
to make money dobro zaslužiti, obogateti
to make the most of čim bolj izrabiti
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
to make mouths at pačiti se komu
to make s.o.'s mouth water vzbuditi zavist ali željo
to make move lotiti se česa, odpraviti se, kreniti
to make much of ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi
to make a name for o.s. napraviti si ime
to make a night of it prekrokati vso noč
to make a noise in the world postati slaven, zasloveti
to make nothing of ne razumeti, biti zmeden
to make of tolmačiti, razlagati si
to make one of priključiti se
to make the pace voditi, diktirati tempo
to make passes at objemati, ljubkovati, dvoriti
to make peace skleniti mir
to make one's pile obogateti, spraviti denar na kup
to make a play for poskužati pridobiti
to make a plunge lotiti se brez pomisleka, visoko staviti
navtika to make port pripluti v pristanišče
to make a point of vztrajati pri čem, predvsem se potruditi
to make a price nastaviti ceno
to make a practice of imeti navado, navaditi se
to make a racket biti zelo hrupen, razgrajati
to make ready pripraviti
to make the rounds obhoditi (stražar)
to make sail odpluti, odjadrati
to make o.s. scarce izginiti
to make a scene napraviti komu neprijetno sceno
to make no secret of ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati
to make shift with pomagati si, nekako urediti
to make s.o. sit up koga zelo presenetiti
to make a good (poor) showing dobro (slabo) se izkazati
to make it snappy podvizati se
to make s.o. sore razjeziti koga
to make a splash napraviti senzacijo
to make a speech imeti govor
to make great strides hitro napredovati
to make a stab at poskusiti kaj narediti
navtika to make sternway ritensko pluti, zaostajati, nazadovati
to make a stand zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)
to make sure prepričati se
to make a clean sweep of dobro pomesti, vse odstraniti
to make tick pripraviti do dela
to make good time hitro napredovati
this makes the 10th time to je že desetič
to make a good thing of obrniti v svojo korist
to make a touch sposoditi si, poskušati si sposoditi
to make hacks for odpraviti se kam, napotiti se
ameriško to make the team biti sprejet v moštvo
to make a train ujeti vlak
to make a trial of poskusiti, preizkusiti kaj
to make o.s. understood jasno se izraziti
to make use of uporabiti kaj
to make way utreti si pot, napredovati
to make one's way in the world uspeti v življenju
to make one's way out oditi
to make way for umakniti se komu
to make s.o. out of his wits spraviti koga ob pamet
to make war upon vojskovati se s kom
navtika to make heavy weather prebijati se po razburkanem morju
to make short work of hitro kaj končati
to make water scati

mésto¹ town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
v méstu in town
iz mésta from town
na samem méstu (kraju) pravo on the premises
na mojem méstu in my place
prav na tem méstu in this very place
na prvem méstu in the first place, first and foremost
častno mésto place of honour
glavno mésto capital, metropolis
podeželsko mésto country town
večno mésto the Holy City, Rome
industrijsko mésto manufacturing town
prazno mésto (služba) vacancy
dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
gornje mésto upper (ali high) town
komandant mésta town major
zrasel v méstu townbred
sva iz istega mésta we are from the same place
ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
biti v méstu to be in town
ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
iti v mésto to go to (oziroma into) town
ne se ganiti z mésta not to stir
stopati na méstu to mark time
pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
potegovati se za kako mésto to apply for a post
postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red

mitbewerben: sich mitbewerben um (hkrati/skupaj s kom) se potegovati za (kaj)

oposición ženski spol postavitev nasproti, natečaj, konkurz; odpor, ugovor, nasprotovanje; opozicija

por oposición z javnim konkurzom
encontrar oposición naleteti na odpor
hacer oposición upirati se, nasprotovati
hacer oposición a una cátedra potegovati se za učno stolico

petītiō -ōnis, f (petere)

I. kot borbeni t.t. napad, naval, (na)skok, pritisk, (za)mah, udar(ec), sun(ek), pah; pren.: tuas petitiones … parvā quadam declinatione … effugi Ci.; meton. način napada, strategija napada, taktika: novi omnes hominis petitiones rationesque dicendi Ci. —

II.

1. prošnja: Plin., Traianus ap. Plin. iun. ep., Don., indutiarum L.

2. prizadevanje za čim, dobiti kaj, poganjanje za čim, stremljenje za čim: rerum plurimarum Gell.; occ. potegovanje (kandidiranje, kandidatura, konkuriranje) za kako službo, funkcijo: consulatūs C., praeturae, quaesturae, auguratūs idr. Ci., honorum T.; abs.: dare se petitioni Ci. = descendere ad petitionem Q. potegovati se za (kako) službo (funkcijo), desistere (de) petitione L. odstopiti od kandidature, quod in meā petitione sensi Ci.

3. zahteva(nje), terjanje (terjatev) s tožbo, tožba v zasebnih in civilnih zadevah (accusatio = tožba v kazenskih primerih): pecuniae Q., hereditatis Icti.; abs.: Ci., Icti.; meton. pravica zahtevanja (do zahteve), zahtevek, pravica terjanja (do terjatve): cuius sit petitio Ci., habere petitionem ab aliquo Icti.

play¹ [pléi] samostalnik
igra (na srečo, za stavo, za zabavo, športna), zabava, šala; igranje, kvartanje, poteza (pri šahu)
figurativno igra (besed, barv, valov, žarkov itd.)
gledališče gledališka igra, predstava
glasba igranje, predvajanje, glasbeno delo; spretno ravnanje s čim (običajno v sestavljenkah npr. swordplay)
delovanje, dejavnost, torišče
tehnično toleranca
figurativno svoboda gibanja
ameriško, sleng manever, (zvijačen) poskus za dosego česa
ameriško, sleng publiciteta, poznanost, propaganda

at the play v gledališču
to be at play igrati se
to bring (ali call, put) into play spraviti v pogon, izkoristiti
to come into play začeti delati, stopiti v akcijo
child's play otročarija, igračkanje
fair play pošteno ravnanje
foul play nepošteno ravnanje
in full play v polnem teku, v polnem pogonu
to give free play to one's fancy dati domišljiji prosto pot
to give the rope more play zrahljati vrv
as good as a play zelo zabavno in zanimivo
grandstand play razkazovanje
figurativno to hold in play zaposliti (koga s čim)
high play kvartanje za debel denar
in play še v igri (kvartanje), za šalo
it is your play ti imaš potezo (šah), ti igraš (karte)
out of play ne več v igri (kvartanje)
lively play of fantasy živahna domišljija
to make play imeti uspeh; utruditi preganjalce (pri lovu)
to make a play for potegovati se za naklonjenost
to make play with postavljati se, bahati se
that was pretty play to je bilo dobro (zaigrano)
a play on words besedna igra

poltrona f

1. naslanjač, fotelj:
poltrona di cuoio usnjen naslanjač
poltrona letto kavč
starsene in poltrona pren. lenariti

2. gled. prednji parterni sedež

3. pren. (visoka) funkcija; stolček:
ambire alla poltrona di ministro potegovati se za ministrski stolček