Franja

propinquō -āre -āvī -ātum (propinquus)

I. intr.

1. krajevno (pri)bližati se, primakniti (primikati) se; abs.: Stat., Aur., Amm. idr., fuge, nate, propinquant V., acies legionum propinquabat T.; z dat.: Amm. idr., fluvio, portis, scopulo V., domui T.; z acc.: amnem S. fr., campos T.

2. metaf.
a) (o času) bližati se, biti blizu: Stat., Amm. idr., Parcarum dies propinquat V.
b) (v kakem oziru) (pri)bližati se, priti blizu čemu, zbliž(ev)ati se s čim: mortale immortali propinquare non potest Lact. smrtno in nesmrtno se ne moreta zbližati.
c) biti bližnji sorodnik komu, biti v bližnjem sorodstvu s kom: amici aut propinquantes vel affines Amm. —

II. trans. pospešiti (pospeševati), hitro doseči (dosegati): augurium V., mortem Sil.

prosperō -āre -āvī -ātum (prosper)

1. storiti, da komu kaj uspe, omogočiti (omogočati) uspeh, da(ja)ti ali nakloniti (naklanjati) komu srečo (uspeh), pospešiti (pospeševati), v (na) dobro obrniti (obračati) komu kaj, osrečiti (osrečevati) koga z uspehom ali čim drugim: Luc. fr., Ap. idr., consilia T., uti populo Romano Quiritium vim victoriamque prosperetis Formula ap. L., hanc tibi veniam prospero Pl. osrečujem te s to … , prosperata felicitas Tert. všečna; abs.: amico meo prosperabo Pl. svojega prijatelja bom osrečil, non prosperantibus avibus Val. Max. ker ptice niso obetale (naznanjale) uspeha, ker ptice niso dajale ugodnega znamenja.

2. pridobi(va)ti si naklonjenost (milost) koga, nakloniti (naklanjati) si koga: Deus prosperatus Prud.

prō-vehō -ere -vēxī -vectum (prō in vehere)

I. act.

1. naprej (od)peljati, naprej voziti, naprej spraviti (spravljati), odpeljati, odvesti (odvajati), odpeljati, odvoziti (odvažati): Pl., Lucr. idr., aliquem longius Cu., saxa navis provehit Plin. iun., in Hispaniā alvos apum mulis provehunt Plin.; pren.: vitam in altum Lucr. na odprto (globoko) morje nevarnosti.

2. metaf.
a) (predaleč) (za)peljati, zanesti (zanašati): Sen. ph. idr., vestra benignitas provexit orationem meam Ci., Sulpicium longius quam voluit popularis aura provexit Ci., haec spes provexit, ut decurrerent L., epulantium comitas provexit omnes ad largius vinum Cu. k obilnejšemu uživanju vina, da so obilneje uživali vino.
b) (pri)peljati do česa, kam, pospešiti (pospeševati): vim temperatam di provehunt in maius H.; occ. pospešiti (pospeševati), (po)višati (poviševati), povzdigniti (povzdigovati): Plin. iun., Iust., Vell., Suet., Front. idr., ecquo te tua virtus provexisset? Ci., aliquem ad summos honores L., dignitatem a Domitiano longius provectam T.; z dvojnim acc.: Aur. idr., aliquem provehere militiae rectorem Amm. —

II. pass. dep.

1. naprej se peljati, naprej se pomakniti (pomikati), odriniti (odrivati), (od)peljati se, (od)pluti, (od)jadrati: Plin. idr., provehimur portu V. iz pristan(išč)a, cum classe freto Siciliae provehi C., huc provecti V., naves provectae in altum, naves provectae a terra C.; pren.: ipsa sibi imbecillitas indulget in altumque provehitur imprudens Ci.; occ. odjahati, odjezditi: paullum ab suis equo provectus L.

2. metaf.
a) dalje (naprej, predaleč) iti, zaiti, dati (pustiti) se zapeljati (zanesti): longius in amicitiā provehi Ci. pot v prijateljstvu še nekoliko (skupaj) nadaljevati, sentio me longius provectum quam … Ci., studio rusticarum rerum provectus sum Ci., largitione, ambitu eo usque corruptionis provectus est, ut … T., in maledicta provehi L., quid ultra provehor? V. kaj še dalje (še naprej) govorim?
b) (časovno) naprej se pomakniti (pomikati): provectus aetate N. ali annis L. prileten, v visoki starosti, longius aetate provectus Ci. = provectior aetate Iul. Val. ali senectute Arn. že bolj v letih, virgo provectior Sen. ph. priletnejša (naspr. puella), sim provectior Nestore Aus., postquam provecta iam senectus T. v visoki starosti, ko se je bil postaral, provecta nox erat T. bilo je že pozno v noč, provecto die Ap. ko je bil že beli dan, ko je bilo že sredi belega dne, provectum est (sc. bellum) T. se je zavlekla.
c) napredovati, povzpeti se, dokopati se do vrha: ut in eo provehatur, ne ultra nostra provehantur Q., e gregariis ad summa militiae provectus T., Agrippinae gratiā provectus T.

push² [puš]

1. prehodni glagol
suniti, suvati, riniti, poriniti, porivati, potisniti, potiskati; priganjati, siliti (to k)
gnati, nagnati, pognati, poganjati, pospešiti, forsirati
figurativno pomagati, podpirati koga; delati reklamo za kaj
sleng prodajati, preprodajati (mamila)

2. neprehodni glagol
poriniti se, porivati se, prerivati se, preriniti se; pošteno se lotiti; prizadevati si, težiti za čem

to push open odpahniti, odpreti
to push one's way ahead (through) preriniti se naprej (skozi)
to be pushed for time (money) biti v časovni (denarni) stiski
to push s.th. on s.o. vsiliti komu kaj
to push s.th. too far gnati kaj predaleč
to push one's fortune izzivati svojo srečo
to push a friend s svojim vplivom pomagati prijatelju

put on prehodni glagol
obleči, obuti, dati (klobuk na glavo), natakniti (očala), namazati se (z ličilom); pretvarjati se, hliniti; staviti (to put a fiver on a horse staviti na konja)
pomakniti naprej (kazalce); odpreti (plin), dodati (paro), prižgati (luč, radio), pospešiti (tempo); dodati (posebni vlak); zategniti (zavoro, vijak)
gledališče postaviti na oder, uprizoriti; naložiti (kazen)
šport dobiti točko, napraviti gol

to put on airs (and graces) prisiljeno se vesti
to put on airs postavljati se, šopiriti se
to put on an act pretvarjati se
to put on the dog postavljati se, bahati se
to put on flesh (ali weight) zrediti se
pogovorno to put it on pretirano zaračunati
figurativno to put it on thick pretiravati
his modesty is put on njegova skromnost je narejena, je samo pretveza
to put s.o. on a job zaupati, dati komu delo
to put s.o. on to namigniti komu kaj, spraviti koga na neko misel

quicken [kwíkən]

1. prehodni glagol
pospešiti, poživiti; navdihniti, spodbuditi, stimulirati (to)

2. neprehodni glagol
oživeti, zbuditi se; navdušiti se (to za)
vzplamteti (into v)
priti v drugo polovico nosečnosti (ko otrok zaživi), zaživeti (otrok v maternici)

rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

I. splošno tj. v pravem pomenu

1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

4. occ.
a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

5. metaf.
a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels. —

II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

6. metaf.
a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.

re-praesentō -āre -āvī -ātum (re in praesentāre)

1. predočiti (predočati, predočevati), ponazoriti (ponazarjati), pred oči postaviti (postavljati), predstaviti (predstavljati), (po)kazati, prikazati (prikazovati), reprezentirati: Q., ipsum templum repraesentat memoriam consulatus mei Ci., speciem urbis animis repraesentare Cu., repraesentari iudicio Ap. priti na sodišče, pojaviti se na sodišču, se repraesentare Col. (po)kazati se, biti navzoč (prisoten), aliquem (absentem) sibi repraesentare Plin. iun. predstavljati si, fidem repraesentare Suet. ugotoviti (ugotavljati) resnico, Alcibidem Plin. upodobiti, volumina legentis modo Plin. ponavljati, gemma cerasum repraesentat Plin. predstavlja, virtutem moresque Catonis repraesentare H. posnemati, butyrum olei vicem repraesentat Plin. opravlja službo olja = nadomešča olje.

2. nemudoma (takoj, prècej) narediti (delati), napraviti (napravljati), storiti, uresničiti (uresničevati), izvesti (izvajati), izpolniti (izpolnjevati), ostvariti (ostvarjati), povzročiti (povzročati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati): supplicia Cu., consilium Cu. ostvariti, poenam Ph., se, quod in longiorem diem collaturus fuisset repraesentaturum C., si, quae polliceretur, repraesentaturus esset Auct. b. Alx., vulnera Suet. takoj raniti, necem Suet. takoj usmrtiti, iudicia repraesentata Q. sod, ki se sestavi (zbere) takoj, medicinam repraesentare Ci. takoj (upo)rabiti, minae iraeque caelestes repraesentatae casibus suis L. ki so se pojavile takoj; kot trgovski t.t. plačati (plačevati) takoj (nemudoma, brez odloga), plačati (plačevati) v gotovini: repraesentare summam Suet., fideicommissum repraesentare Icti., repraesentare pecuniam ab aliquo (z nakazilom komu) Ci.

secundō¹ -āre -āvī (secundus)

1. pospešiti (pospeševati), nakloniti (naklanjati) srečo, podpreti (podpirati), dati (dajati) podporo, pomoči (pomagati), osrečiti (osrečevati): LUCAN., SEN. TR. idr., di nostra incepta secundent V., eventūs ali visūs secundare V. obrniti v dobro, aura secundet aquas O. bodi ugodna (naklonjena), nautis aura secundat iter PR., secundante vento T., IUST. ob ugodnem vetru, z ugodnim vetrom, cum divina providentia nostros uberius secundarit exercitus VOP., et cetera etiamquae ad agrorum exercitia secundarent IUL. VAL.

2. ugoditi (ugajati), vda(ja)ti se, popustiti (popuščati): secundare in loco TER.

serrare

A) v. tr. (pres. sērro)

1. zapreti, zapirati (vrata, okna):
serrare bottega pren. prenehati delo, dejavnost
serrare a chiave zakleniti, zaklepati

2. stisniti, stiskati:
serrare il cuore, la gola pren. stisniti pri srcu, v grlu
serrare le file strniti vrste
serrare gli occhi pren. umreti
serrare le vele navt. speti jadra

3. pospešiti, pospeševati:
serrare il ritmo di lavoro pospešiti tempo dela

4. pritisniti, pritiskati:
serrare il nemico pritiskati na sovražnika

B) v. intr. zapreti, zapirati se

C) ➞ serrarsi v. rifl. (pres. mi sērro) zapreti, zapirati se

set forward prehodni glagol
pomakniti naprej (uro); pomagati (komu) naprej; pospešiti, naprej gnati, razvijati, spodbujati
neprehodni glagol
kreniti na pot, naprej potovati

to set forward a theory naprej razviti teorijo
he set forward (again) after supper po večerji je krenil zopet na pot

smarten [smá:tən] prehodni glagol & neprehodni glagol
okrasiti (se), olepšati (se), urediti (se), elegantno (se) obleči (često smarten up)
pospešiti, forsirati

to smarten the pace pospešiti korak

snellire

A) v. tr. (pres. snellisco)

1. narediti, delati vitkega

2. pren. pospešiti, pospeševati; poenostaviti, poenostavljati; izboljšati

B) ➞ snellirsi v. rifl. (pres. mi snellisco) hujšati

sollecitare v. tr. (pres. sollecito)

1. pospešiti, pospeševati

2. priganjati

3. urgirati

4. spodbuditi, spodbujati

5. mehan. obremeniti, obremenjevati

speed^*2 [spi:d]

1. prehodni glagol
drviti, goniti, pognati (konja); naganjati, priganjati (koga); hitro (kaj) opraviti, pohiteti (s čim), pospešiti, dati (čemu) večjo hitrost
zastarelo sprožiti (strelico); odposlati, (hitro) odsloviti (posloviti se od)
arhaično pomagati (komu), želeti srečo

2. neprehodni glagol
hiteti, drveti, hitro iti, leteti
avtomobilizem voziti z veliko hitrostjo
zastarelo uspevati, napredovati, biti uspešen ali srečen, imeti srečo

to speed an arrow izstreliti (sprožiti) strelico
the devil speed him! vrag ga vzemi!
God speed you! bog z vami!
to speed the parting guest zaželeti vse dobro odhajajočemu gostu
he sped well arhaično dobro jo je zvozil
to speed away odbrzeti, odhiteti
he sped away like an arrow odbrzel je kot strelica
to speed down zmanjšati hitrost (čemu), zavreti (kaj)
to speed up povečati hitrost (čemu)
to be fined for speeding biti kaznovan zaradi prevelike hitrosti, prehitre vožnje

spur² [spə:] prehodni glagol
spodbosti (konja) z ostrogo; natakniti ostroge (na čevlje)
figurativno priganjati, spodbujati (često on)
pospešiti
neprehodni glagol
spodbosti konja; hitro jezditi, hiteti, podvizati se

spurred noseč ostroge
to spur a willing horse figurativno pridnega priganjati k delu
to spur on (forward) poganjati naprej (konja), dreviti (konja), jahati v največjem diru

step up neprehodni glagol
(pri)stopiti (h komu)
prehodni glagol
pojačiti, povečati, povišati, pospešiti

stringere^*

A) v. tr. (pres. stringo)

1. stisniti, stiskati:
stringere il cuore pren. stisniti pri srcu, globoko ganiti
stringere i denti stisniti zobe (tudi pren.);
stringere i freni pren. zategniti vajeti
stringere la mano a qcn. stisniti komu roko
stringere qcn. al petto stisniti koga k prsim

2. knjižno vihteti (meč)

3. pritisniti, pritiskati ob; obsedati:
stringere una città d'assedio oblegati mesto
stringere qcn. al muro pritisniti koga ob zid

4. skleniti, sklepati:
stringere amicizia con qcn. spoprijateljiti se s kom
stringere un patto skleniti dogovor

5. tiščati (čevlji)

6. med. zapreti, zapirati (blato)

7. krajšati, zožiti (obleko)

8. ekst. omejiti:
stringere il credito omejevati kredite

9. pren. povzeti, povzemati:
stringere un discorso povzeti
stringi, stringi non si è concluso niente na koncu skratka ni bilo nič opravljeno

10. pren. (accelerare) pospešiti, pospeševati (delo, tempo):
stringere il passo pospešiti korak; glasba
stringere il tempo pohiteti, pospešiti tempo

B) v. intr.

1. (urgere) pritisniti, pritiskati:
il tempo stringe čas pritiska

2. šport
stringere al centro, a rete prenesti, podati žogo v središče, pred mrežo

C) ➞ stringersi v. rifl. (pres. mi stringo)

1. stisniti, stiskati se k:
stringersi addosso a qcn. planiti na koga

2.
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni

sub-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (sub in scrībere)

1. spodaj zapisati (zapisovati), spodaj pripisati (pripisovati), (za)beležiti (zabeleževati): Col., Suet. idr., causam parricidii Ci., quibus (sc. statuis) subscripsit reges ab se in gratiam esse reductos Ci., si quaeret „pater urbium“ subscribi (= subscripto nomine appellari) statuis H. imenovan biti na stojalu kipov … , neve merere meo subscribi causa (kot vzrok moje smrti) sepulcro O., meo citus haec (ta poslovilni pozdrav, ta pozdrav v slovo) subscribe libello H.

2. occ.
a) kako listino, kako pisanje podpisati (podpisovati), podpisati (podpisovati) se na kaj, s svojim podpisom kaj odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati, potrjati), dovoliti (dovoljevati): rationes ali rationibus, testamento Icti., tabulis venditionis Ambr., cum de supplicio cuiusdam capite damnati ut ex more subscriberet admoneretur Suet., quingenties sestertium ad peragendam auream domum Suet.; metaf. α) kaj podpisati (podpisovati) = kaj potrditi (potrjevati), podpreti (podpirati), pospešiti (pospeševati), čemu da(ja)ti pomoč (potuho), čemu pritrditi (pritrjevati, pritrjati): subscribere odiis accusatorum Hannibalis L., neve, precor, magni subscribite Caesaris irae O., subscribere aut gratiae aut odio suo Ph., subscripsit orationi eius consul L., si voto fortuna subscribit Col., subscribere amoribus alicuius Val. Max., desiderio alicuius Traianus ap. Plin. iun., luxuriae Cels. β) dovoliti (dovoljevati) kaj, privoliti (privoljevati) v kaj: Tert.
b) (o cenzorju) vzrok za ukor (opomin) imenu okaranca podpisati, pripisati, dopolniti, pripomniti, zaznamovati (nota censoria): cum (sc. censores) istam ipsam causam subscriberent Ci., quae de iudicio corrupto subscripserunt Q.
c) o tožniku ali sotožniku, ki sta se podpisala na obtožno pismo, α) (o tožniku) obtožno pismo podpisati, z vso pravico ali pravnoformalno (pis(me)no) tožiti (obtožiti, zatožiti), podati obtožbo, sprožiti obtožbo: cras subscribam homini dicam Pl. bom človeka zatožil, subscriptum est Ci. tožilo se je, in P. Popilium subscripsit L., Gellius, quod is pecuniam accepiset Ci., subscribere in crimen Icti., cum ceteris subscripsit centumvirale iudicium, non subscripsit mecum Plin. iun. centumvirskemu sodišču je podal tožbo zoper druge dediče, a ne zoper mene. β) (o sotožniku) skupaj s kom podpisati obtožno pismo, biti sotožnik, biti soobtožitelj: Gabinium de ambitu reum fecit subscribente privigno Ci., neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N., subscribere accusanti patrono Suet., Agrippae in Cassium Vell.
d) (v času cesarjev) kakemu prosilnemu spisu na kratko pripisati, pristaviti, dostaviti, dodati vsebino ali kako prijazno besedo ali pozdrav prejemniku: Lamp.

3. metaf. kaj zapisati (zapisovati), zaznamovati, (za)beležiti (zabeleževati): numerus aratorum quotannis apud magistratus publice subscribitur Ci., subscribere audita Q., quaedam Suet., cum suspiria nostra subscriberentur (sc. a delatoribus) T.

sveltire

A) v. tr. (pres. sveltisco)

1. napraviti (koga) urnejšega

2. pospešiti, pospeševati

3. tanjšati; napraviti, delati (koga, kaj) vitkejše

B) ➞ sveltirsi v. rifl. (pres. mi sveltisco)

1. postati urnejši

2. postajati bolj sproščen, bolj neprisiljen