Franja

compensation [kɔmpenséišən] samostalnik
odškodnina, nadomestilo, nadomestek; plača, mezda
ameriško nagrada
tehnično kompenzacija, izravnava

as a (ali by way of, in) compensation za odškodnino
to make compensation for nadomestiti, poplačati kaj

cūdō -ere (cūdī) (-) (prim. incūs -ūdis nakovalo, caudex, sl. kovati) biti (bijem), tolči, udarjati, phati: spicas fustibus Col. mlatiti, fabam Don.; preg.: istaec in me cudetur faba Ter. = to bom moral sam poplačati; occ. (s)kovati: plumbeos nummos Pl., argentum Ter., anulum Q.; abs.: qui cudebat tunc temporis Vulg.; pren.: quas tu mihi tenebras cudis? Pl.

die¹ [dai] neprehodni glagol (of od, zaradi)
umreti, izdihniti, poginiti; ugasniti, ugašati; umiriti se; (o)veneti
pogovorno hrepeneti

to die in one's boots, to die with the boots (ali shoes) on umreti nasilne smrti
to die in the last ditch vzdržati do konca
to die game hrabro umreti; ostati zvest
to die hard biti trdoživ
to die in harness umreti sredi dela
to die in one's bed umreti naravne smrti
never say die nikoli ne obupuj
to be dying for s.th. hrepeneti po čem
to die by one's hand narediti samomor
to die of laughing počiti od smeha
a die wish zadnja želja (pred smrtjo)
were I to die for it četudi bi moral z življenjem poplačati

dissolvō -ere -solvī -solūtum

1. narazen spraviti (spravljati), kar je bilo zvezano (spojeno), razvez(ov)ati, odvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati): scopas (gl. scōpae) Ci., clipeum Ci., arborum radices Varr., contextum, nodos omnes Lucr., animam Lucr. umreti, pontem N. podreti, navigium Ci. ep., navem Ph., stamnina Tib., monumenta Sen. tr. ali ilia risu Petr. razgnati, pinūs lamnā Val. Fl. razpiliti = razžagati, simulacrum Iovis Suet. s podstavka sneti, dissolutis membris insistere non potuit T. ker je imela ude spahnjene; pesn. z vokalnim u: (puppes) né temere ín mediís dissoluántur aquís O. da ne razpadejo; occ.
a) razstaviti = raztopiti (raztapljati), topiti: nubes, nubila solis calore, aes Lucr., resinam oleo Plin., fel aquā dissolutum Plin., stomachum d. Plin. povzročiti drisko.
b) kaj hudega pregnati, razbliniti: inflationes, dolorem capitis Plin.; pren.
a) ret. (periode, sestavke, verze idr.) razvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati), brez zveze pustiti (puščati): orationem Ci., bene structum collocationem permutatione verborum Ci., versum H., argumenta Q.
b) (kako vprašanje, problem idr.) (raz)rešiti: captiosas interrogationes Ci., non poterit ratio dissolvere causam, cur … Lucr.

2. pren.
a) oprostiti, rešiti (opravkov, sitnosti): dissolvi me Ter., dissolve me Pl. odpravi me = povej mi, dissolvere pro sua parte (sc. se) Ci. pobotati (spraviti) se.
b) odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati): d. iura, iudicia, acta Caesaris, interdictum Ci., omnes leges Caesaris hac lege dissolvuntur Ci., d. amicitiam Ci. ali societatem N. razdreti, in dissolvenda severitate Ci., d. disciplinam severitatemque Auct. b. Alx., regia potestate dissoluta N., aetas … disturbans dissolvensque Lucr., eam (sc. mortem) cuncta mortalium mala dissolvere S., d. religiones, rem publicam L., imperium L. konzulsko oblast, neque … dissoluta quae Augustus voluisset T., d. leges, corpus Achaeorum Iust.; z acc. personae: senectus plerosque dissolvit T. oslabi.
c) ovreči, izpodbi(ja)ti, pobi(ja)ti: Erucii criminatio dissoluta est Ci., criminibus omnibus dissolutis Ci., utrumque dissolvitur Ci. se da ovreči, d. controversiam controversiā Corn., contra dicta d., dissolvitur varie, interim per partes dissolvitur Q., d. obiecta T.
č) occ. (po)plačati ([po]plačevati), izplač(ev)ati: qui dissolverem, quae debeo Ter., d. aes alienum Ci., neque quicquam (pecuniae publicae) ulli d. civitati Ci., ceteris … hoc nomen (dolg), quod urget, … dissolvere Ci., d. poenam, damna Ci., pecuniam pro his rebus dissolvit C., pristina vota novo munere dissolvo Cat.; abs.: non d., d. pro sua parte Ci., Scapulis difficiliore condicione dissolvit Ci.; med. (dvoumno): qui magno in aere alieno maiores etiam possessiones habent, quarum amore adducti dissolvi nullo modo possunt Ci. se nikakor ne morejo ločiti od posestev (= z njimi dolgove poplačati). — Adj. pt. pf. dissolūtus 3, adv. -ē

I. nezvezan, razpadel: Pl., navigium Ci. razpokano, stomachus Plin. oslabel, mlahav. — Sicer

II. le pren. „nezvezan“ =

1. ret. nepravilno zvezan: alterum nimis est vinctum, … alterum nimis dissolutum Ci., dissoluta oratio Q., nimis dissolutum genus orationis Ci., cum demptis coniunctionibus dissolute plura dicuntur Ci. brezvezno; od tod subst. dissolūtum -ī, n kot govorna podoba = ἀσύνδετον, brezvezje: Corn., contrarium et dissolutum Ci., Q.

2. nemaren, malomaren, brezbrižen, neskrben, nesamozavesten: animus, iudicium Ci., pater tam neglegens et dissolutus Ci., cupio in tantis rei publicae periculis me non dissolutum videri Ci., maluit crudelis quam dissolutus esse Ci., exstant libelli multo dissolutiores ipsis actionibus Sen. rh., dissolute factum Ci., minus severe (res confecta est) quam decuit, non tamen omnio dissolute Ci., dissolute decumas vendidisti (si dal v zakup) Ci.

3. lahkomiseln, nepremišljen, zanikrn, malopriden, prešeren, razuzdan, nesramen, razpuščen: filius, consilia Ci., liberalitas dissolutior, omnium hominum dissolutissimus Ci., (Alcibiades) luxuriosus, dissolutus … reperiebatur N., dissoluti mores Ph., dissoluta comitas Q., reprehensio dissoluti Q., dissoluta luxu mens T., non dissoluta clementia Plin. iun. ne lahkomiselna, adeo dissoluti Amm., dissolute scribere Ci. ep., dissolute hilaris Aug. prešerno; est dissoluti z inf. = lastnost lahkomiselneža (znamenje popolne lahkomiselnosti) je: Ci. (De offic. I, 28, 99).

dolg¹ [ou̯] moški spol (dolga; dolgovi) die Schuld (tudi figurativno); postavka: der Schuldposten; obveznost: die Schuldverpflichtung; knjigovodsko: das Soll; vsota: der Schuldbetrag; -[schuld] Schuld (častni Ehrenschuld, davčni Steuerschuld, iz igre na srečo Spielschuld, stečajne mase Masseschuld, v banki Bankschuld, v tujini Auslandsschuld, zapuščine [Nachlaßschuld] Nachlassschuld, hipotečni Hypothekenschuld, osnovni Grundschuld, podedovani Erbschuld, prinosni Schickschuld, realni Realschuld, menični Wechselschuld, vojni Kriegsschuld, zasebni Privatschuld)
dolgovi množina Schulden
državni dolgovi Staatsschulden
leteči dolgovi schwebende Schulden
odplačevanje dolga/dolgov die Schuldentilgung, die Entschuldung, služba: der Schuldendienst
odpust dolgov der [Schuldnachlaß] Schuldnachlass
ostanek dolga die Restforderung, die Restschuld
pravni naslov za izterjavo dolga der Schuldtitel
prevzem dolga der Schuldeintritt, die Schuldübernahme
stanje dolga der Schuldenstand
konverzija dolga/dolgov die Schuldumwandlung
črtanje dolga der [Schuldenerlaß] Schuldenerlass
gora dolgov der Schuldenberg
knjiga dolga/dolgov das Schuldbuch
masa dolga/dolgov die Schuldenmasse
odpis dolga die Entschuldung
breme dolgov die Schuldenlast
pristop dolgu der Schuldbeitritt
imeti dolgove Schulden haben
delati dolgove Schulden machen
poplačati dolg eine Schuld abstatten, eine Schuld/Schulden tilgen
oprostiti dolga/dolgov eine Schuld/Schulden erlassen
zabresti v dolgove in Schulden geraten
brez dolga/dolgov schuldenfrei

exhauriō -īre -hausī -haustum

1. (o tekočinah) izčrpati, izprazniti: tantum vini in Hippiae nuptiis exhauseras Ci. si bil popil, iam exhausto illo poculo mortis Ci., exhaurire sentinam Ci., fons exhaustus Hirt., exhaurire fossas cloacasque L. očistiti, osnažiti, flumen Pr., solibus amnes Stat., exhaustum uber V. izmolzeno, prazno vime; pren.: sentinam rei publicae ex urbe exhaurire Ci.

2. (o suhih telesih) izprazniti, pobrati, vzeti, odnesti: terram manibus C., humum ligonibus H. izkopati, tecta L. opleniti, exhaustum aerarium Ci. prazna, cum omnem pecuniam ex aerario exhausissetis Ci., praedam ex fortunis publicanorum exhaurire Ci., apes exhaurire V. čebelam med vzeti, exhausta pharetra O. prazen tul.

3. pren.
a) izčrpati, izprazniti, izsesati, vzeti, izpiti (moči), koga rešiti česa, koga spraviti ob kaj, oslabiti, uničiti: Stat., Atheniensibus exhaustis praeter arma et naves nihil supererat N., exhaustis patriae facultatibus N., illi exhausti sumptibus bellisque Ci. izsesani, provincias, reges, socios exhauriunt Ci., aliquam partem ex tuis laudibus exhaurire Ci., exhaurire vim aeris alieni L. poplačati, cursu corpora exhausta Cu. oslabljena, upehana, fortissimum hominem vitam sibi manu exhausisse Ci. da si je smrt zadal, ea plāga reliquum spiritum exhausisset Ci., urbs exhausta funeribus L., mitto ea, quae bellando exhausta sint V. kar je bilo v vojni uničeno, exhaurire vires, heredem legatis Plin. iun.
b) končati, prebiti, prestati, pretrpeti, izkusiti: actio consumpta superiore motu et exhausta Ci., tantus fuit amor, ut exhauriri nulla posset iniuria Ci. ep., poenarum exhaustum satis est V. dosti je maščevanja, labor, cui numquam satis exhausti est V. ki se ne more nikdar docela izvršiti, labores exhausti aut exhauriendi L.; poseb. o zoprnostih (prim. ἐξαντλεῖν κακά): exhaurire pericula V., T., bella, omnes casus V., dura belli L. nadloge v vojni, belli molem Cu., sic exhaustā nocte T. po tako prebiti noči.

Opomba: Pt. fut. act.: exhausūrus Sen. ph.

for¹ [fɔ:, fə] predlog
za; zaradi; proti; namesto; glede na

for all navzlic, kljub
as for me kar se mene tiče, zastran mene
pogovorno to be in for, to be for it pričakovati (sitnosti, težave)
pogovorno to be out for nameravati
for the better na bolje
but for ko bi ne bilo, brez
for fear iz strahu
for love iz ljubezni
for the present za zdaj
for the first time prvič
not for love or money za nič na svetu
to know for certain (ali sure, a certainty, a fact) z gotovostjo vedeti
now for them! na juriš!
for good za vedno
there's nothing for it nič drugega ne preostaja
to go for a walk iti na sprehod
sleng to go for a soldier postati vojak
to give a Roland for an Oliver poplačati enako z enakim, vrniti milo za drago
I am in for flu gripa se me loteva
he wants for nothing nič mu ne manjka, vsega ima dovolj
to take for granted smatrati kot dejstvo
it's for you do decide ti se moraš odločiti
it is not nice for him ni lepo od njega
once for all enkrat za vselej
for as much v koliko
for all (ali aught) I know... kolikor je meni znano...
for instance, for example na primer
for the nonce tokrat
I for one jaz na primer
for God's sake za božjo voljo
to look for s.th. iskati kaj
not for the life of me za nič na svetu
for shame! sram te (vas) bodi!
to be out for trouble (ali row) iskati prepir
she could not speak for weeping tako se je jokala, da ni mogla govoriti
the train for London vlak proti Londonu
word for word beseda za besedo
Mary for ever! naj živi Marija!
for the time being za zdaj
he's been here for an hour je tukaj že eno uro

generosità f

1. velikodušnost, plemenitost:
comportarsi, agire con generosità velikodušno ravnati

2. darežljivost:
ricompensare qcn. con generosità darežljivo, bogato koga poplačati
la generosità del vino polnost vina
la generosità di un atleta borbenost, požrtvovalnost športnika

give^*1 [giv]

1. prehodni glagol
da(ja)ti, darovati; izročiti, poda(ja)ti; dodeliti, podeliti
medicina okužiti, inficirati; plačati, povrniti; proizvajati; povzročiti, povzročati, zbuditi, zbujati; dovoliti, dopustiti; opisati, naslikati; posvetiti, posvečati se; sporočiti, povedati; žrtvovati; odreči se, opustiti; izreči sodbo (against)
donašati
pogovorno izdati

2. neprehodni glagol
dati; popustiti, popuščati, vdati se; (o cesti) peljati, voditi (into, on, on to)
(o oknu) gledati (on, on to, upon na)
biti prožen

to give o.s. airs dajati si videz, šopiriti se
to give it against s.o. odločiti se na škodo drugega
to give attention to paziti na
to give a bird izžvižgati
to give birth to roditi; figurativno povzročiti
to give chase zasledovati, loviti
to give a cry vzklikniti
to give credit zaupati, verjeti
to give into custody izročiti policiji
to give a damn for prav nič ne marati
to give a decision odločiti zadevo
to give s.o. his due dati komu, kar mu gre
to give ear to poslušati, uslišati
to give evidence pričati
to give the gate odpustiti iz službe
to give the go-by ne upoštevati, prezirati
to give a good account of o.s. dobro se izkazati
ameriško to give as good as one gets poplačati enako z enakim
to give ground umakniti se
to give a guess ugibati
to give it to s.o. grajati, dati komu popra
to give judgement (ali sentence) izreči sodbo
to give a jump poskočiti
to give to know sporočiti
to give a laugh zasmejati se
figurativno to give a lift pomagati; ameriško vzeti s seboj (v vozilo)
to give one's love (ali regards) dati koga pozdraviti
to give a look pogledati
it's a matter of give and take roka roko umiva
to give o.s. (ali one's mind) to s.th. posvetiti se čemu
to give notice sporočiti; dati odpoved (iz službe)
to give place umakniti se
to give one's respects to s.o. priporočiti se komu
to give a ring poklicati po telefonu
to give rise to povzročiti; zbuditi željo
to give a Roland for an Oliver vrniti milo za drago
to give the sack to s.o. odpustiti koga
pogovorno to give the show away izdati skrivnost
to give the slip izmuzniti se
to give a start planiti
to give it straight to s.o. naravnost komu povedati
to give thanks zahvaliti se
to give the sack (ali boot, mitten) odpustiti iz službe
to give tit for tat enako z enakim poplačati
to give tongue (ali voice) oglasiti se; zalajati
to give trouble povzročati sitnosti
to give o.s. trouble potruditi se
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to give vent dati si duška

hundertfach, hundertfältig stokratno; hundertfach vergelten stoterno poplačati

hvaléžnost (-i) f riconoscenza, gratitudine:
poplačati dobroto s hvaležnostjo ricompensare la bontà con la gratitudine

invītāmentum -ī, n (invītāre) vabilo, mamilo, vaba, mik; redko s subjektnim gen.: invitamenta naturae Ci., multa habebat invitamenta urbis Ci., matris suae Ap.; nav. z objektnim gen.: invitamenta libidinis, gloriae Cu., pacis T., sceleris Vell., temeritatis L., nequitiae Aug.; nam. tega s praep.: i. ad (na) luxuriam Ci., invitamenta ad (k) res necessarias Ci., ad imitandum invitamento sunt (vitia) Aur., is autem, qui vere appellari potest honos, non invitamentum ad tempus (za trenutek), sed perpetuae virtutis est praemium Ci. noče mimogrede vabiti k temu ali onemu, temveč zaslugo trajno poplačati.

nehvaležnost [è,é] ženski spol (-i …) die Undankbarkeit, der Undank
črna nehvaležnost schnöder Undank
huda nehvaležnost grober Undank
poplačati z nehvaležnostjo mit Undank belohnen
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn

nèhvaléžnost ingratitude ženski spol

poplačati z nehvaležnostjo payer quelqu'un d'ingratitude
nehvaležnost je plačilo sveta le monde est ingrat, le monde (vous) paye d'ingratitude

nekóč once, at one time, in times past, in old times, in former times; (v bodočnosti) some day

nekóč boš moral vse poplačati you'll have to pay it all back some day
davno nekóč long ago, in times past, in ancient times; pesniško in olden days, in days or yore
nekóč je bil kralj... (v pravljicah) once upon a time there was a king
nekóč sem to delal (zdaj ne več) I used to do it

obrésti¹ interest

navadne obrésti simple interest
obrestne obrésti compound interest
visoke obrésti high interest rate
tekoče obrésti current interest rate
dolgovane obrésti interest due
zamudne obrésti interest for delay (ali for retardment)
glavnica z obréstmi (vred) principal and interest
zaostale obrésti interest unpaid, arrears pl of interest, outstanding interest
5% letne obrésti interest at the rate of five per cent per annum
dohodek od obrésti investment income
izguba obrésti loss of interest
z obréstmi together with (ali plus) interest
brez obrésti free of (ali ex) interest
debetne obrésti interest on debit balances
dajati, donašati obrésti to bear interest
dati 5% obrésti to yield an interest of five per cent
naložiti denar na obrésti to put the money on interest
dodati obrésti glavnici to add the interest to the principal
posoditi denar proti obréstim to lend money at (ali on) interest
poplačati z obréstmi to pay back interest
pripisati obrésti kapitalu to add the interest to the capital
vrniti kaj z obréstmi (figurativno) to return something with interest
obrésti tečejo od 1. maja interest accrues from the first of May
zahtevati oderuške obrésti to charge exorbitant rates of interest
zaračunati obrésti to charge interest
živeti od obrésti to live on annuities (ali investment income, income from investments)
živi od obrésti svojega kapitala he lives on the interest from his capital

poplač|evati (-ujem) poplačati (dauernd, immer wieder) ➞ → poplačati

poplačeváti (-újem) imperf. glej poplačati | poplačevati

praemium -iī, n (nam. *prae-emium iz prae in emere)

1. plen, lovína: Pl., Tib., Val. Fl. idr., spectat sua praemia raptor O., praemia pugnae V., praemia malle quam stipendia T., leporem et gruem iucunda captat praemia H. (o lovcu), captare calamo (sc. aucupatorio) praemia Pr.

2. metaf.
a) plačilo, častno darilo, nagrada (naspr. poena, supplicium): Ter., V., Lucan., Stat., Suet. idr., legibus et praemia praeposita sunt virtutibus et supplicia vitiis Ci., honores et praemia Ci., aliquem praemio afficere Ci. naplačati, poplačati, nagraditi koga, praemio aliquem donare Ci., alicui praemium (praemia) dare pro aliqua re Ci., alicui praemium tribuere Ci., praemium exponere Ci., praemium proponere Ci., honores et praemia spondere Ci., praemio elicere Ci., praemia extorquere Ci., alicui praemium persolvere Ci., alicui praemium deferre Ci., praemia ab aliquo expectare C., praemio deduci C., praemium ponere S. ustanoviti, postaviti, določiti, alicui praemium reddere Cat., hederae doctarum praemia frontium H., si sibi praemio foret L. ko bi bil naplačan, praemia dare O., praemium dare Plin. iun.; praemium est z ACI: age, hoc non est praemium, unum spectare omnium cruces? Sen. rh.; iron. plačilo = kazen: cape praemia facti O. plačilo (= kazen) za zločin.
b) nadpravica, predpravica, posebna pravica, korist, dobiček, odlikovanje, ugodnost, izkazovanje naklonjenosti (milosti), protežiranje, v pl. tudi darovi, zakladi (ki jih ima kdo pred drugimi): omnia praemia donaque fortunae Ci., frontis urbanae praemia Ci. predpravica velikosvetne (velikosvetske, svetovljanske) drznosti, praemia vitae Lucr., praemia insani scribae H., licebat celerius legis praemio Ci. po posebni ugodnosti zakona.

Schuld, die, (-, -en)

1. dolg (schwebend leteč); Schulden machen delati dolgove, zadolžiti se, zadolževati se; Schulden haben/in Schulden stecken imeti dolgove, biti zadolžen; in Schulden geraten zabresti v dolgove; Schulden erlassen oprostiti dolga/dolgov; Schulden tilgen poplačati dolg/dolgove; tief in jemandes Schuld sein/stehen biti dolžan veliko hvaležnost (komu)

2. krivda (tudi Recht), Gefühl: občutek krivde; die Schuld ist/liegt bei X X je kriv (für za) ; eine Schuld auf sich laden naložiti si krivdo; jemandem die Schuld geben für dolžiti/kriviti koga (za); die Schuld abwälzen auf prevaliti krivdo na