Franja

prìhvaćati -ām, prìhvatati -ām
I.
1. prijemati: prihvaćati rukom; nemojte mu sablju prihvaćati
2. sprejemati: prihvaćati novce, goste
3. prestrezati, loviti: prihvaćati snježne pahuljice
4. pomagati: on prihvata sve koji padaju
5. odzdravljati: prihvaćati pozdrav
II. prihvaćati se
1. lotevati se: prihvaćati se posla
2. krepčati se

pripomágati -pòmāžēm pomagati, podpirati

pripomòći -pòmognēm
1. pripomoči: što oteti sam ne može, ljubovca mu pripomože
2. pomagati, priskočiti na pomoč: zato ću ti ja pripomoći

prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

2. metaf.
a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. — Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.

pro-ficiō -ere -fēcī -fectum (facere)

1. naprej pri(haja)ti: cum quinqueremis sola non proficeret Plin., nuntiatur Ariovistum tridui viam a suis finibus profecisse C. da je odrinil na tridnevno pot.

2. metaf.
a) napredovati, opraviti kaj, uspe(va)ti, imeti uspeh (dobiček, korist): Luc. fr., H., Col. idr., nihil in oppugnatione C., si modo in philosophia aliqua profecimus Ci., plus proficiebant multitudine telorum C., nihil in summam pacis proficiebatur T., in summam belli profectum foret L., parva certamina in summam profecerant totius spei L. so bile dokaj pripomogle k celotni odločitvi, proficere usque ad mores Q. vplivati na … , pretium proficit Plin. cena raste; occ. (o bolnikih) (po)boljšati se, izboljš(ev)ati se stanje komu, iti na bolje: si quidquam profecerint Cael., proficiens aegrotus Cael.; (o otrocih) rediti, ravnati se, iti v višino, rasti v višino, potegniti (potegovati) se (naspr. deficere): Aug.; (o rastlinah) uspe(va)ti: vitis humane proficit Plin.
b) koristiti, služiti, pomoči (pomagati), učinkovati: raro, plurimum Ci., verba profectura aliquid O., non proficientia frena O. nepridne, nekoristne, brezkoristne, ad dicendum proficit scriptio Ci., ita quiddam spero nobis profici Ci., memoriae frequenti emendatione proficitur Plin. iun., premultum proficiet illud demonstrare Ci., (o zdravilih) pomagati, učinkovati, delovati: Plin., Amm., herba proficiente nihil (neučinkovito) curarier H., p. in, ad, adversus aliquid, in aliqua re Cels.

promote [prəmóut] prehodni glagol
povišati; pomagati, pospeševati, podpirati
ekonomija ustanoviti družbo, povečati prodajo (z reklamo), poživiti, delati reklamo za kaj
pravno začeti postopek; (šah) zamenjati kmeta za kraljico
politika podpreti zakonski osnutek, uzakoniti

to be promoted napredovati

prō-sum¹, prōd-esse, prō-fuī, prō-futūrus (prō in esse) v korist (prid) biti, koristiti, pomagati, starejše priditi, pridovati; abs.: Ter., Enn. ap. Ci., Q. idr., quod et abesse plurimum et prodesse poterat N., illa, quae prosunt aut quae nocent, aut bona sunt aut mala Ci., tu corpore prodes O., studia aliena ac nihil profutura S., aut prodesse volunt aut delectare poetae H.; z dat.: Enn. ap. Ci., O., H., Lucr., Tib., Q. idr., non modo prodest, sed abest etiam Clodii mors Miloni Ci., nec hodie ut prosit mihi Romanorum gratia, ne absit tantum, deprecor L.; s praep.: prodest magnificentia Murenae apud populum Ci., id mirum quantum profuit ad concordiam civitatis L., litterae Graecae ad virtutem doctoribus nihil profuerunt S., prodesse reis apud regem Cu., constantia multum prodest in amore Pr., in id quoque prodest, ut … Q.; s quod: quid mihi, quod lato non separor aequore, prodest? O.; z inf. kot subj.: O., N., Col., Q., Sen. ph., multum prodest ea, quae metuuntur ipsa contemnere Ci., quid proderat ditasse Paelignas anus? H.; z ACI pass.: alia saepius uri prodest Plin.; occ. kot medic. t.t. (o zdravilih idr.) koristiti, pomagati, dobro deti, učinkovati, goditi, služiti (naspr. nocere): O. idr., balineum assumo, quia prodest, vinum, quia non nocet Plin. iun., faba prodest voci Plin., quicquid animum erexit, etiam corpori prodest Sen. ph., isatis contra ignem sacrum prodest Plin.; z inf.: contra anginas tritum in poscā gargarizari prodest Plin.

protéger [prɔteže] verbe transitif (za)ščititi; varovati; podpirati, pospeševati; protežirati; pomagati (quelqu'un komu); technique zavarovati

protéger les arts pospeševati umetnost
le directeur protège son neveu direktor protežira svojega nečaka
un imperméable protège mieux de la pluie qu'un parapluie dežni plašč zaščiti boljše proti dežju kot dežnik
protéger ses yeux au moyen de lunettes de soleil zavarovati oči s sončnimi očali
se protéger zaščititi se

protēggere^* v. tr. (pres. protēggo)

1. obvarovati (tudi pren.)

2. pomagati; podpreti, podpirati; protežirati

3. zaščititi:
proteggere la produzione del vino ščititi proizvodnjo vina

push² [puš]

1. prehodni glagol
suniti, suvati, riniti, poriniti, porivati, potisniti, potiskati; priganjati, siliti (to k)
gnati, nagnati, pognati, poganjati, pospešiti, forsirati
figurativno pomagati, podpirati koga; delati reklamo za kaj
sleng prodajati, preprodajati (mamila)

2. neprehodni glagol
poriniti se, porivati se, prerivati se, preriniti se; pošteno se lotiti; prizadevati si, težiti za čem

to push open odpahniti, odpreti
to push one's way ahead (through) preriniti se naprej (skozi)
to be pushed for time (money) biti v časovni (denarni) stiski
to push s.th. on s.o. vsiliti komu kaj
to push s.th. too far gnati kaj predaleč
to push one's fortune izzivati svojo srečo
to push a friend s svojim vplivom pomagati prijatelju

redress² [ridrés] prehodni glagol
(ponovno) vzpostaviti (ravnotežje), popraviti (krivico); nadomestiti, nadoknaditi komu škodo (for za)
odškodovati; odstraniti, odpraviti, ukiniti (napake, slabosti, zlo); najti lek, odpomoči; dati zadoščenje, uslišati pritožbe; pomagati, ublažiti

to redress the balance vzpostaviti ravnotežje
to redress a wrong popraviti krivico

relieve [rilí:v]

1. prehodni glagol
olajšati (pritisk itd.); osvoboditi koga (from od, pred)
vojska osvoboditi, rešiti (mesto) obleganja; pomagati, podpirati (reveže itd.); dati duška (svojim čustvom itd.)
vojska izmenjati, zamenjati (stražo)
figurativno razbremeniti, osvoboditi bremena ali tovora; ugrabiti, s silo vzeti; razrešiti, zamenjati, odstaviti koga (z dolžnosti, iz službe), odpustiti; poudariti, naglasiti, poživiti (with s čim, by s pomočjo)
pomiriti (po)tolažiti

2. neprehodni glagol
ločiti se (from od)
odbijati se (against proti, od)

to relieve distress pomagati v stiski
to relieve nature, to relieve oneself izprazniti si čreva ali mehur, opraviti veliko oziroma malo potrebo
to relieve one's feelings dati duška svojim čustvom, olajšati si dušo (srcé)
to relieve s.o. from a duty (responsibility) oprostiti, razrešiti koga neke dolžnosti (odgovornosti)
to relieve a sentry vojska izmenjati stražo
I was much relieved to see... zelo mi je odleglo, ko sem videl...
I was relieved of my purse olajšali so me za (ukradli so mi) denarnico
he relieved me of my work razbremenil me je pri delu
the dress is relieved by trimming okraski poživljajo obleko
to feel relieved čutiti se olajšanega

remediá -éz vt. pripomoči, pomagati, popravljati, popraviti

remediar odpomoči; popraviti; pomagati, izboljšati; ogibati se

remediar una injusticia popraviti krivico
remediar una necesidad odpomoči sili
es fácil de remediar temu je lahko odpomoči
no se puede remediar temu se ne da pomagati

re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.

riconfortare v. tr. (pres. riconfōrto)

1. znova potolažiti

2. ekst. okrepiti; pomagati

rimediare

A) v. intr. (pres. rimēdio)

1. pripomoči, pomagati, priskočiti na pomoč; popraviti, popravljati:
rimediare ai danni sofferti priskočiti na pomoč pri utrpljeni škodi

2. poskrbeti

B) v. tr. priskrbeti; poskrbeti (za); iznajti; za silo popraviti, popravljati

salve¹ [sa:v, sæv]

1. samostalnik
poetično mazilo, pomada; lek, zdravilo (tudi figurativno)
zdravilna mast
figurativno (redko) zdravilen obliž, balzam, tolažba
figurativno (redko) pomirjevalno sredstvo, pomirilo (za vest)
figurativno, arhaično šminka, ličilo, lepotilo; zmes katrana in loja za mazanje ovac

2. prehodni glagol
(na-, po-) mazati; zdraviti, ozdraviti; pomagati, ublažiti, pomiriti; rešiti, obraniti (čast)
figurativno odstraniti (škodo, težavo, dvom); popraviti (krivico), opravičiti (trditev, mnenje); mazati (ovce) z zmesjo katrana in loja

to salve one's conscicnce pomiriti si vest

second³ [sékənd] prehodni glagol
podpirati, podpreti predlog (govornika); pomagati; sekundirati (tudi figurativno)
biti sekundant (pri dvoboju)

to second words with deeds besede podpreti z dejanji
prehodni glagol
vojska oprostiti častnika redne dolžnosti za kake druge namene, prekomandirati; začasno premestiti (uradnika)
neprehodni glagol
sekundirati, pomagati

seconder [s(ə)gɔ̃de] verbe transitif podpirati, iti na roko, pomagati (quelqu'un komu); sekundirati, držati štreno (quelqu'un komu); biti ugoden (quelqu'un za koga)

il est secondé par les circonstances okoliščine so zanj ugodne
seconder les desseins de quelqu'un podpirati namere kake osebe