Franja

marine [-rin] féminin mornarica, pomorstvo, mornarstvo; pomorska slika

(bleu) marine temno moder; masculin temno modra barva; masculin vojak ameriške ali angleške mornariške pešadije
marine marchande (ali de commerce), de guerre (ali militaire) trgovska, vojna mornarica
ministère masculin de la marine mornariško ministrstvo
accadémie féminin, arsenal masculin, musée masculin de marine pomorska akademija, pomorski arzenal, muzej
officier masculin de marine pomorski častnik

maritime [-tim] adjectif (po)morski; ležeč ob morju

les maritimes vse osebe, ki delajo (zlasti v trgovski) mornarici
agence féminin maritime pomorska agencija
air masculin maritime morski zrak
assurance féminin maritime pomorsko zavarovanje
aviation féminin, bâtiment masculin maritime pomorsko letalstvo, pomorska ladja
climat masculin maritime morsko podnebje
code masculin, commerce masculin, droit masculin maritime pomorski zakonik, pomorska trgovina, pomorsko pravo
forces féminin pluriel maritimes pomorske sile
guerre féminin maritime vojna na morju
navigation féminin, puissance féminin maritime pomorska plovba, velesila
suprématie féminin maritime nadvlada, gospostvo na morju
territoire masculin maritime (politique) obalno področje, obalne vode
trafic masculin maritime pomorski promet
ville féminin maritime obmorsko, obalno mesto

museo moški spol muzej; zbirka umetnin

museo de pinturas galerija slik
museo naval pomorski muzej

národ (-a) m

1. nazione; popolo; popolazione:
pravica narodov do samoodločbe diritto delle nazioni all'autodeterminazione
pomorski narod popolo di marinai
nomadski, pastirski narodi popoli nomadi, di pastori
hist. preseljevanje narodov migrazione dei popoli, invasioni barbariche

2. popolo, popolino; gente:
poglej, koliko naroda je prišlo guarda quanta gente è venuta

3. publ. Paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
Društvo narodov Lega delle Nazioni
antr. hamitski, semitski narodi popolazioni camitiche, semite
staro Avstrijo so imenovali ječo narodov la vecchia Austria fu detta la prigione dei popoli
hist. pomlad narodov la primavera dei popoli

národ nación f

pomorski narod nación marítima
Združeni narodi las Naciones Unidas

Naulochos -ī, f

1. (Ναύλοχοι) Návloh, otok pri Kreti: Plin.

2. (v lat. obl.) Naulochus -ī, f Návloh, trg in sidrišče na severni obali Sicilije med Milami in rtom Pelor, znan po pomorski bitki l. 36, v kateri je Agripa uničil ladjevje Seksta Pompeja: Suet. — Soobl. Naulocha -ōrum, n Návloha (Návlohe): Sil.

3. pristan na zahodni obali Ponta: Plin.

per-marīnus 3 (per in marīnus) po (na) morju spremljajoč, na morju ščiteč: Lares L. (z gen. pl. permarinûm) pomorski lári, pomorski zaščitniki.

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

praporščák cadet; officer candidate; ZDA ensign

pomorski praporščák midshipman

pravnik samostalnik
(strokovnjak) ▸ jogászSopomenke: jurist, odvetnik
Povezane iztočnice: cerkveni pravnik, pomorski pravnik, ustavni pravnik

prevòz transport moški spol , transfert moški spol , charriage moški spol , (s tovornjakom) camionnage moški spol ; trajet moški spol , traversée ženski spol , factage moški spol , passage moški spol

prevoz po cesti transport routier (ali par route)
prevoz po kopnem, po morju, po vodi transport par terre, par mer (ali maritime), par eau
prevoz z letali, zračni prevoz navigation ženski spol aérienne, transport aérien
prevoz potnikov transport (ali service moški spol) des voyageurs, (v javnih vozilih) transports moški spol množine en commun
prevoz traja 2 uri le trajet dure 2 heures
prevoz v vozilih, ki jih vleče kabel traînage moški spol
prevoz z vozom charroi moški spol
prevoz v zabojnikih transport container (ali conteneur)
prevoz po železnici transport par chemin de fer (ali par voie ferrée)
dovolilnica za carine prost prevoz passe-debout moški spol
ladja za prevoz premoga bateau moški spol charbonnier
ladja za prevoz sadja cargo moški spol fruitier
pomorski, rečni, železniški prevoz transport maritime, fluvial, ferroviaire
zmožen za prevoz transportable

prevòz (-ôza) m trasporto:
letalski, pomorski, kopenski prevoz trasporto aereo, marittimo, terrestre
prevoz zapornikov traduzione dei detenuti
kaj zvoziti v petih prevozih trasportare qcs. in cinque viaggi
voj. prevoz z letali aerotrasporto
prevoz z vozovi carreggio
ponuditi komu prevoz offrire un passaggio a qcn.
potrebovati prevoz avere bisogno di un passaggio

prevòz transporte m ; acarteo m ; travesía f ; tránsito m ; (s kamionom) camionaje m

železniški (rečni, pomorski) prevoz transporte m ferroviario (fluvial, marítimo)
prevoz potnikov transporte m de viajeros

prevoznik [ó] moški spol (-a …) das Transportunternehmen, der Transportführer, der Beförderer; der Frachtführer
letalski prevoznik Luftfrachtführer
pomorski prevoznik die Reederei
(podjetje javnega prevoza) der Verkehrsträger

prevozni list moški spol der Frachtbrief (pomorski Seefrachtbrief)

prevozni posel moški spol das Frachtgeschäft (letalski Luftfrachtgeschäft, pomorski Seefrachtgeschäft)

promèt (-éta) m

1. traffico, circolazione, movimento, comunicazioni, trasporto, servizio:
cestni promet circolazione, traffico stradale
avtomobilski, železniški, promet traffico automobilistico, ferroviario
kopenski, pomorski, zračni promet traffico terrestre, marittimo, aereo
javni, medkrajevni, mestni, linijski promet trasporti pubblici, interurbani, cittadini, di linea

2. servizio, comunicazioni:
poštni, telegrafski, telefonski promet servizio postale, telegrafico, telefonico

3. ekon. circolazione, movimento; commercio:
promet z lesom, z živili commercio di legname, di generi alimentari
blagovni, denarni promet (obtok) circolazione di merci, circolazione monetaria
letni, mesečni promet fatturato annuo, mensile; turnover, giro di affari annuo, mensile
vzeti iz prometa togliere dalla circolazione
spraviti v promet mettere in circolazione, vendere, smerciare

promèt tráfico m ; circulación f ; (redni, letalski, ladijski, železniški) servicio m

cestni promet circulación (ali tráfico) por carretera
mestni (lokalni, medkrajevni) promet tráfico urbano (local, interurbano)
potniški (zračni, vozni, ulični, kopenski, pomorski) promet tráfico de viajeros (aéreo, rodado, callejero, terrestro, marítimo)
promet s tovornjaki tráfico de camiones
tovorni promet transporte m de mercancías
čekovni (klirinški) promet operaciones f pl de cheques (de compensación)
menični promet transacciones f pl cambiarias
devizni promet tráfico de divisas
mejni promet tráfico fronterizo
železniški promet servicio m ferroviario
tujski promet turismo m
urejevanje, reguliranje prometa regulación f del tráfico
luški (tranzitni, blagovni, notranji) promet tráfico portuario (de tránsito, de mercancías, interior)
trgovinski (čezmorski) promet tráfico comercial ali mercantil (transoceánico)
telefonski promet servicio m telefónico
usmerjati (preusmerjati) promet dirigir (desviar) el tráfico
poštni promet servicio postal
dati, spraviti v promet poner en circulación
predati prometu (cesto) abrir a la circulación, (železnico) poner en servicio, (most ipd.) inaugurar
(vagon) vzeti iz prometa retirar del servicio, (denar) retirar a la circulación
zaprt za promet cerrado a la circulación

protest¹ [próutest] samostalnik
protest, ugovor; pismen ugovor, slovesna izjava
ekonomija sodno potrdilo, da menica ni v roku plačana
pravno sodna izjava, da je zahteva za plačilo odbita

to enter (ali lodge) a protest protestirati (with pri, against proti)
under protest z ugovorom, proti svoji volji
to make a protest protestirati, ugovarjati
navtika captain's (ali master's, sea, ship's, extended) protest; ali protest noting pomorski protest, dokazilo o pomorski nezgodi

rating¹ [réitiŋ] samostalnik
ocenitev; ocenitev kreditne sposobnosti; odmera davka, obdavčitev; ocenjen dohodek; iznos, skupen davek; tarifa
tehnično storitev, učinek (stroja itd.)
navtika (o ladji) razred, kategorija; (o osebah) stopnja, rang (službe), čin
britanska angleščina mornar brez čina v vojni mornarici

ratings množina (o ladijskem moštvu) pomorski podčastniki in mornarji