Franja

Zadetki iskanja

  • članstvo samostalnik
    1. (pripadnost organizaciji) ▸ tagság
    polnopravno članstvo ▸ teljes jogú tagság
    pridruženo članstvo ▸ társult tagság
    prostovoljno članstvo ▸ önkéntes tagság
    častno članstvo ▸ tiszteletbeli tagság
    neobvezno članstvo ▸ nem kötelező tagság
    stalno članstvo ▸ állandó tagság
    kandidatka za članstvokontrastivno zanimivo női tagjelölt
    prošnja za članstvokontrastivno zanimivo tagfelvételi kérelem
    pogoj za članstvo ▸ tagság feltétele
    kandidat za članstvokontrastivno zanimivo férfi tagjelölt
    članstvo v zavezništvu ▸ szövetségi tagság
    članstvo v zbornici ▸ képviselőházi tagság
    članstvo v organizaciji ▸ szervezeti tagság
    članstvo v OECD ▸ OECD-tagság
    članstvo v združenju ▸ egyesületi tagság
    članstvo v klubu ▸ klubtagság
    članstvo v OZN ▸ ENSZ-tagság
    članstvo v sindikatu ▸ szakszervezeti tagság
    obvezno članstvo ▸ kötelező tagság
    zaprositi za članstvokontrastivno zanimivo tagfelvételi kérelmet benyújt
    Članstvo v društvu ni pogoj za udeležbo, prijave pa sprejemajo do zasedbe avtobusa. ▸ Az egyesületi tagság nem feltétele a részvételnek, de a jelentkezéseket a busz beteltéig fogadják.

    2. (skupina pripadnikov) ▸ tagság
    številčno članstvo ▸ népes tagság
    milijonsko članstvo ▸ milliós tagság
    vstop v članstvo ▸ tagságba való belépés, tagsághoz való csatlakozás
    sprejem v članstvo ▸ tagságba való felvétel
    upad članstva ▸ tagság csökkenése
    povečanje članstva ▸ tagság növekedése
    število članstva ▸ tagság száma
    izobraževanje članstva ▸ tagság képzése
    članstvo stranke ▸ párt tagsága
    članstvo sindikata ▸ szakszervezet tagsága
    aktivno članstvo ▸ aktív tagság
    podatek o članstvu ▸ tagság adata
    Volila ga je dobra polovica članstva stranke. ▸ A párt tagságának legalább a fele rá szavazott.
    Številne dejavnosti so vzpodbudile vključevanje novih članov, saj se je v dobrih štirih letih članstvo povečalo za osemkrat. ▸ Számos tevékenység ösztönözte az új tagokat a csatlakozásra, hiszen alig több mint négy év alatt a tagság a nyolcszorosára nőtt.
  • D, d četrta črka lat. abecede. Kratica za razne besede:

    1. D. = Decimus (rimsko ime).

    2. a. d. = ante diem.

    3. D. M. = Diis Manibus.

    4. D. D. = dono dedit ali donum dedit.

    5. D. D. D. = dat, donat, dedicat. — Kot številka nam. IↃ (polovica od ⅭIↃ) = 500.
  • dan1 moški spol (dneva, …)

    1. časovna enota: der Tag
    dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
    prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
    pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
    deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

    2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

    3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
    spominski dan der Gedenktag
    Prešernov dan der Prešerengedenktag
    dan reformacije das Reformationsfest
    dan državnosti der Nationalfeiertag

    4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

    5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
    dan stvarjenja der Schöpfungstag
    |
    dan in noč Tag und Nacht
    beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
    črn dan ein schwarzer Tag
    Gospodov dan Tag des Herrn
    jutrišnji dan das Morgen
    dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

    6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
    |
    dan na dan tagtäglich
    dan za dnem Tag für Tag
    figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
    figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
    dneva:
    delo enega dneva das Tagewerk
    dogodek dneva das Tagesereignis
    dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
    junak dneva der Mann des Tages
    konec dneva das Tagesende
    novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
    pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
    polovica dneva die Tageshälfte
    potek dneva der Tages(ab)lauf
    sredina dneva die Tagesmitte
    ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
    v roku enega dneva binnen Tagesfrist
    Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
    dne:
    Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
    rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
    žig prvega dne der Ersttagsstempel
    nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
    dan:
    Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
    imeti dober dan einen guten Tag haben
    cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
    drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
    naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
    tisti dan an jenem Tage
    tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
    ves dan den ganzen Tag (über)
    ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
    vsak dan jeden Tag, täglich
    vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
    svoj živi dan mein/dein Lebtag
    dnevi:
    boljši dnevi bessere Tage
    dnevi otroštva Kindertage
    pasji dnevi Hundstage
    figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
    dni:
    leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
    njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
    star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
    figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
    dneve:
    cele dneve tagelang, delati: ganztags
    dni:
    te dni in diesen Tagen, dieser Tage
    vse žive dni seinen Lebtag
    preživljati svoje dni seine Tage verbringen
    figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

    čez dan tagsüber
    čez leto in dan über Jahr und Tag
    čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

    do današnjih dni bis in unsere Tage

    iz dneva v dan von Tag zu Tag
    figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
    na dan:
    na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
    24 ur na dan rund um die Uhr
    (ven) hervor-, heraus-
    pomoliti na dan hervorstrecken
    potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
    spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
    priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
    (izkazati se) sich herausstellen
    figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
    priti na dan z herausrücken mit
    priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
    ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
    privreti na dan voda: hervorquellen
    spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
    na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
    na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

    ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

    pred dnevi vor Tagen
    pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

    pri dnevu bei Tageslicht
    iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

    sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

    (tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
    v:
    v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
    v nekaj dneh in ein paar Tagen
    v osmih dneh in acht Tagen

    z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
    za:
    (še) za dne (noch) bei Tageslicht
    za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
    | ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan
  • downhill2 [dáunhil] pridevnik
    navzdolnji

    downhill work lahko delo
    downhill race smuk
    downhill of life druga polovica življenja
  • dvo|ek [ó] moški spol (-ka …) der Zwilling; brat: der Zwillingsbruder
    kristalni dvojček der Kristallzwilling
    v telefoniji: der [Zweieranschluß] Zweieranschluss; hiša: das Doppelhaus (polovica dvojčka die Doppelhaushälfte); kavelj: der Doppelhaken; elektrika (bistabilno vezje) der/das Flip-Flop
    dvojčka das Zwillingspaar, Zwillinge množina
    siamska dvojčka siamesische Zwillinge
    rojstvo dvojčov die Doppelgeburt, Zwillingsgeburt
    praštevilska dvojčka matematika Primzahlzwillinge množina
  • glav|a1 ženski spol (-e …)

    1. del telesa: der Kopf, -kopf (človeška Menschenkopf, Janusova Januskopf, kačja Schlangenkopf, kodrasta Lockenkopf, Wuschelkopf, lisičja Fuchskopf, petelinja Hahnenkopf, ptičja Vogelkopf, plešasta Kahlkopf, svinjska Schweinskopf, telečja Kalbskopf; figurativno razgreta Feuerkopf, trda Dickkopf)
    agronomija in vrtnarstvo zeljnata glava der Kohlkopf, Krautkopf
    glava solate/cvetače ein Kopf Salat/Blumenkohl
    anatomija glava podlahtnice der Ellenbogenkopf

    2. privzdignjeno: das Haupt, -haupt (stara Greisenhaupt, levja Löwenhaupt, Meduzina Medusenhaupt, zmajeva Drachenhaupt)
    ponosno dvignjene glave mit stolz erhobenem Haupt

    3. (butica) der Schädel

    4. član, udeleženec: der Kopf (pet glav fünf Köpfe); živina v hlevu: das Stück (Vieh) (pet glav fünf Stück)

    5. (na čelu) das Haupt
    glava Cerkve das Haupt der Kirche
    kronana glava gekröntes Haupt
    glava družine das Oberhaupt der Familie
    (v vodstvu) der Kopf (firme der Firma, podjetja des Unternehnems, tolpe der Bande)

    6. (napis vrh prve strani) der Kopf, -kopf (firme Firmenkopf, die Firmenaufschrift, pisemska Briefkopf)
    |
    glave/glavi … Kopf-
    (črta glave [na roki] die Kopflinie, drža glave die Kopfhaltung, lovec na človeške glave der Kopfjäger, lov na človeške glave die Kopfjagd, oblika glave die Kopfform, obračalka glave anatomija der Kopfnicker, der Kopfhalter, der Kopfwender, obseg glave der Kopfumfang, polovica glave die Kopfhälfte, poškodba glave die Kopfverletzung, pranje glave die Kopfwäsche, skelet glave das Kopfskelett, zaščita glave der Kopfschutz, koža na glavi die Kopfhaut, rana na glavi die Kopfwunde, stoja na glavi der Kopfstand, gib z glavo die Kopfbewegung)
    prednji del glave das Vorderhaupt
    velik kot glava kopfgroß
    velik kot otroška glava kinderkopfgroß, kindskopfgroß
    glava:
    ne vem, kje se me glava drži ich weiß weder ein noch aus/ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
    od tega me boli glava das bereitet mir Kopfschmerzen
    glava pri glavi Kopf an Kopf (tudi figurativno)
    glave:
    dobre glave gelehrig
    ne beliti si glave sich kein Kopfzerbrechen machen (über)/(etwas) auf die leichte Schulter nehmen
    glavo:
    Glavo pokonci! Kopf hoch!
    beliti si glavo sich den Hirn zermartern über, rätseln über
    od skrbi: sich Sorgen machen über
    figurativno imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
    imeti rep in glavo figurativno Hand und Fuß haben
    imeti motno glavo einen benommenen Kopf haben/einen Brummschädel haben
    imeti polno glavo den Kopf voll haben
    imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
    imeti težko glavo einen schweren/dicken Kopf haben
    imeti trdo glavo (tudi figurativno) einen harten Kopf/Schädel haben
    imeti vročo glavo (tudi figurativno) einen heißen Kopf haben
    izgubiti glavo figurativno den Kopf verlieren, (izgubiti življenje) dran glauben müssen
    odgrizniti glavo figurativno den Kopf abreißen
    ohraniti hladno glavo figurativno einen kühlen Kopf bewahren, auf dem Teppich bleiben
    oprati komu glavo (jemandem) den Kopf waschen (tudi figurativno), figurativno (jemanden) abputzen
    podpirati glavo sam sebi: das Kinn stützen
    potegniti glavo med rame den Kopf einziehen
    povešati glavo figurativno den Kopf hängen lassen
    razbijati si glavo sich den Kopf zerbrechen/sich Gedanken machen über (etwas)
    razbiti si glavo sich den Kopf/den Schädel einrennen
    rešiti (si) glavo figurativno mit dem Leben davonkommen
    skloniti glavo den Kopf neigen/senken
    tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken
    visoko nositi glavo figurativno den Kopf hoch tragen
    za to lahko stavim glavo darauf kannst du Gift nehmen
    zmešati komu glavo (jemandem) den Kopf verdrehen
    glave množina:
    glave padajo Köpfe rollen
    stakniti glave die Köpfe zusammenstecken
    čez glavo: über den Kopf, figurativno bis über den Kopf
    potegniti čez glavo kos obleke: über den Kopf ziehen
    imeti vsega čez glavo die Nase voll haben, überdrüssig sein, zum Halse heraushängen (das hängt mir zum Halse heraus)
    zrasti komu čez glavo (jemandem) [zuviel] zu viel werden, (jemandem) über den Kopf wachsen
    do glave:
    od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
    iz glave:
    (na pamet) auswendig
    izbiti si kaj iz glave sich (etwas) aus dem Kopf schlagen
    ne iti iz glave nicht aus dem Kopf wollen

    na glavo: auf den Kopf
    po stopnicah navzdol ipd.: kopfüber
    na glavo Kopf-
    (nagrada die Kopfprämie, das Kopfgeld, skok der Kopfsprung)
    dati na glavo pokrivalo: aufsetzen
    pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno) (padel je na glavo er ist auf den Kopf gefallen)
    postaviti se na glavo sich auf den Kopf stellen
    postaviti (vse) na glavo (alles) umkrempeln, umstoßen, pri iskanju: das Oberste zu unterst kehren
    vzeti kaj na svojo glavo figurativno (etwas) auf sein Gewissen nehmen
    zadeti žebelj na glavo figurativno den Nagel auf den Kopf treffen

    nad glavo über dem Kopf
    imeti streho nad glavo ein Dach über dem Kopf haben
    ne imeti strehe nad glavo kein Dach über dem Kopf haben, obdachlos sein
    izgubiti streho nad glavo obdachlos werden
    zrušiti se nad glavo über dem Kopf zusammenbrechen

    na glavi: auf dem Kopf
    imeti na glavi pokrivalo: aufhaben
    s čelado/kapo na glavi behelmt/bemützt
    stati na glavi auf dem Kopf stehen, figurativno Kopf stehen
    imeti maslo na glavi figurativno Dreck am Stecken haben, Butter auf dem Kopf haben
    od glave:
    od glave do pete von Scheitel bis zur Sohle
    po glavi:
    po glavi pro Kopf, pro Mann, pro Nase
    dohodek po glavi das Pro-Kopf-Einkommen
    po svoji glavi nach (seinem) Willen
    biti/iti po glavi nach dem Kopf gehen (ne more vse biti po tvoji glavi es kann nicht alles nach deinem Kopf gehen)
    hoditi po glavi misli: durch den Kopf gehen
    hoditi po glavi drug človek, otroci ipd.: auf der Nase herumtanzen
    dobiti jo po glavi eins über den Kopf bekommen, eins aufs Dach bekommen, figurativno eine kalte Dusche bekommen
    namig s kolom po glavi ein Wink mit dem Zaunpfahl
    skakati komu po glavi figurativno (jemandem) auf der Nase herumtanzen
    preko glave:
    bis über die Ohren
    odločati preko njegove/njene glave über (jemandes) Kopf hin entscheiden
    pri glavi:
    pri glavi beim Kopf, am Kopf
    glava pri glavi Kopf an Kopf
    v glavi:
    bučati v glavi dröhnen (buči mi v glavi mir dröhnt der Kopf)
    imeti rozine v glavi Rosinen im Kopf haben
    imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
    obdržati v glavi (zapomniti si) (etwas) im Kopf behalten
    v glavi se mi vrti ich bin schwindlig, alles dreht sich um mich
    v glavi mi šumi der Schädel brummt mir
    v glavo:
    v glavo in den Kopf, an den Kopf
    strel v glavo der [Kopfschuß] Kopfschuss
    kri udari človeku v glavo das Blut steigt einem in den Kopf, ins Gesicht, figurativno da geht einem der Hut hoch
    metati/vreči v glavo figurativno an den Kopf werfen
    poslati si kroglo v glavo (ustreliti se) sich eine Kugel durch den Kopf jagen
    to mi ne gre v glavo (ne morem razumeti) das geht mir nicht in den Kopf
    stopiti v glavo figurativno in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
    šiniti v glavo misel: durch den Kopf schießen
    vbijati/vbiti v glavo beibringen, [einbleuen] einbläuen, einhämmern
    vbiti si v glavo pri učenju: einbüffeln
    vbiti si kaj v glavo figurativno sich (etwas) in den Kopf setzen
    z glave:
    ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein aus der Krone fallen/dabei fällt dir kein Stein aus der Krone
    z glavo:
    z glavo mit dem Kopf
    z glavo naprej pasti, skočiti: mit dem Kopf voran, kopfüber
    strel z glavo šport der Kopfstoß, der Kopfball
    papir z glavo podjetja das Geschäftspapier, der Kopfbogen
    majati z glavo den Kopf schütteln
    plačati z glavo (etwas) mit seinem Kopf/Leben bezahlen
    zaletavati se z glavo ob zid figurativno sich den Schädel einrennen, mit dem Kopf gegen die Wand rennen
    z glavo skozi zid figurativno mit dem Kopf durch die Wand
    zmajevanje z glavo das Kopfschütteln
    za glavo:
    zadaj: hinter dem Kopf; für den Kopf; um den Kopf
    … za glavo Kopf-
    (naslonjalo der Kopfteil, die Kopflehne, die Kopfstütze, obveza der Kopfverband, podlaga die Kopfunterlage)
    za glavo (dolžino glave) um Kopflänge
    za glavo manjši einen Kopf kleiner/kürzer
    za glavo večji einen Kopf größer
    velik za glavo kopfgroß
    gre za glavo es geht um Kopf und Kragen/es geht an den Kragen
    prijeti se za glavo (tudi : figurativno) sich an den Kopf greifen
    skrajšati za glavo (obglaviti) einen Kopf kürzer machen
    za bistre glave Denksportaufgabe
  • H, h osma črka lat. abecede; po znaku in glasu pravzaprav gr. spiritus asper (prvotno Η, potem razpolovljen in leva polovica Η spiritus asper, desna Η spiritus lenis, cel znak pa označuje gr. η). Že stari slovničarji (prim. Q. 1, 5, 19 in GELL. 2, 3, 1) so imeli to črko le za znak pridiha (aspiratio). V začetku in sredi besede se „h“ veže z vsakim samoglasnikom, vendar je bila pisava v vseh časih živega jezika precej negotova; od tod honus za onus, harundo za arundo, naspr. pa aruspex za haruspex, erus za herus idr. Na koncu se „h“ nahaja le v medmetih ah, vah in proh. Pri soglasnikih c, p, z in t se rabi kot pridih šele po l. 124 pred Kr. V besedotvorju se staplja s črko s v x (traxi iz trahsi, vexi iz vehsi), pred „t“ pa prehaja v „c“ (tractum iz trahtum, vectum iz vehtum). Kot kratica: H = hora, npr. H. VI. = hora sexta poldan; dalje H = hic in njegovi skloni; dalje = habet, hastata (sc. cohors), heres, honor idr. HAR. = haruspex. H. C. = Hispania citerior. H. B. E. = hora bona est. H. I. = hercle iuravit. H. F. = heres fecit. HO = homo, honor. HOR. = Horatia tribu. H. G. = haec gens. H. S. = hic situs est. H. S. S. = hic siti sunt. HH = heredes. H. D. S. = heres de suo. H. E. T. = heres ex testamento. H. N. S. = heredem non sequitur. Navidezno spada semkaj tudi kratica HS (= sestertium), ker je tukaj H le prečrtano število II (gl. sēs-tertius).
  • hruška samostalnik
    1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körte
    nasad hrušk ▸ körteültetvény
    cvetovi hruške ▸ körtefa virágai
    list hruške ▸ körte levele
    sadovnjak hruškkontrastivno zanimivo körtés
    deblo hruške ▸ körtefa törzse
    drevored hrušk ▸ körtesor
    lubje hruške ▸ körtefa kérge
    bolezen hrušk ▸ körtefák betegsége
    sadika hruške ▸ körtecsemete
    cepljenka hruške ▸ oltott körte
    posaditi hruško ▸ körtefát ültet
    podreti hruško ▸ körtefát kivág
    hektar hrušk ▸ egy hektár körte
    Pozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.
    stara hruška ▸ öreg körtefa
    visokodebelna hruška ▸ magastörzsű körtefa
    zgodnja hruška ▸ korai körte
    košata hruška ▸ terebélyes körtefa
    okrasna hruška ▸ díszkörte
    velika hruška ▸ nagy körtefa
    splezati na hruško ▸ körtefára felmászik
    krošnja hruške ▸ körtefa lombja
    Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška

    2. (sadež) ▸ körte
    zrela hruška ▸ érett körte
    suhe hruške ▸ aszalt körte
    olupljena hruška ▸ meghámozott körte
    sočna hruška ▸ lédús körte
    debela hruška ▸ húsos körte
    sladka hruška ▸ édes körte
    kuhane hruške ▸ főtt körte
    gnila hruška ▸ rothadt körte
    rumena hruška ▸ sárga körte
    dušene hruške ▸ párolt körte
    vložene hruške ▸ körtebefőtt
    sveže hruške ▸ friss körte
    pečene hruške ▸ sült körte
    slastna hruška ▸ ínycsiklandó körte
    trpka hruška ▸ fanyar körte
    obirati hruške ▸ körtét szed
    pojesti hruške ▸ körtét megeszik
    dušiti hruške ▸ körtét párol
    sušiti hruške ▸ körtét szárít
    razrezati hruške ▸ körtét felszel
    nabirati hruške ▸ körtét szed
    sorta hrušk ▸ körtefajta
    Stare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.
    pridelek hrušk ▸ körtetermés
    Pridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.
    vrsta hrušk ▸ körtefajta
    obiranje hrušk ▸ körteszedés
    letina hrušk ▸ körtetermés
    plod hrušk ▸ körte termése
    sok hrušk ▸ körtelé
    lupina hrušk ▸ körtehéj
    prodaja hrušk ▸ körteárusítás
    cena hrušk ▸ körte ára
    polovica hruške ▸ fél körte
    kilogram hrušk ▸ egy kilogramm körte
    krhelj hruške ▸ körteszirom
    rezina hruške ▸ körteszelet
    pehar hruške ▸ szakajtó körte, gyékénykosár körte
    košček hruške ▸ körtedarab
    omleta s hruškokontrastivno zanimivo körtés omlett
    skuta s hruškokontrastivno zanimivo körtés túró
    solata s hruškamikontrastivno zanimivo körtés saláta
    pita s hruškokontrastivno zanimivo körtés pite
    palačinke s hruškamikontrastivno zanimivo körtés palacsinta
    žganje s hruško ▸ körtepálinka
    torta s hruškamikontrastivno zanimivo körtés torta
    nadevati s hruškami ▸ körtével tölt
    sladkati se s hruškami ▸ körtét majszol, körtét nassol
    posladkati se s hruškami ▸ körtét majszol
    servirati s hruškami ▸ körtével tálal
    žganje iz hrušk ▸ körtepálinka
    nektar iz hrušk ▸ körtenektár
    kompot iz hrušk ▸ körtekompót
    solata iz hrušk ▸ körtesaláta
    narastek iz hrušk ▸ körtefelfújt
    mošt iz hrušk ▸ körtemust
    sok iz hrušk ▸ körtelé
    pridelovanje hrušk ▸ körtetermesztés
    zimske hruške ▸ téli körte
    Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška

    3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]
    hruška za beton ▸ betonkeverő
    Avtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
    Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.

    4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverő
    hruška betona ▸ tartály beton
    Popoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
    Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.

    5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
    Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik.
  • igrišč|e srednji spol (-a …)

    1. šport das Feld, das Spielfeld; športno: die Sportanlage, der Sportplatz; -platz, die -anlage (za golf Golfplatz, za minigolf Minigolfanlage, za nogomet Fußballplatz, teniško Tennisplatz, travno Rasenplatz)
    čuvaj igrišča der Platzwart
    mejna črta igrišča die Fehllinie
    polovica igrišča die Spielfeldhälfte
    poslati z igrišča vom Platz verweisen
    priteči na igrišče moštvo: einlaufen

    2. otroško: der Kinderspielplatz, der Spielplatz; travnik: die Spielwiese
    igrišče za kreativno igro der Abenteuerspielplatz
  • īn-sequor -sequī -secūtus sum

    1. (takoj, neposredno za kom) slediti, zasledovati ga, za petami biti komu,
    a) (v prostoru) abs.: Val. Fl., proximus huic longo sed proximus intervallo insequitur Salius V., insequitur acies ornata L., verba insequentia Ci., vestigiis (abl.) insecutus T.; z acc.: agmen Cu., insecutae Orphea silvae H.; pesn.: insequitur fugientem lumine pinum O. sledi ji z očmi = gleda za njo.
    b) časovno: nox insecuta est Ph., diei insequentis pars L. polovica naslednjega dne, anno insequente L., insequentibus consulibus L. v prihodnjem konzulatskem letu, tempus, dies, annus insequens L., Suet., Vell., Plin., Q., Hirt., nocte insequenti Hirt.; o dogodkih v času: slediti, nastopiti (nastopati): bellum Octavianum insecutum est Ci., insequitur clamorque virûm stridorque rudentum V., insequitur somnus Cu., te mea aetas insequitur V. jaz bom kmalu v ravni vrsti s teboj, kmalu bova vrstnika, mors eum insecuta est Ci., smrt ga je dohitela, casus insequitur V., languor i. Lucr., tanto periculo malum maius insequitur Ap., cineres atque ossa alicuius i. V., epistula Epicuri Stilbonem i. Sen. ph., postremam litteram detrahebant, nisi vocalis insequebatur Ci.; subst. n. pl. pt. pr.: ex prioribus geometria probat insequentia Q.

    2. occ. (sovražno) komu slediti, zasledovati, preganjati, dreviti koga, dreviti se za kom, pritisniti (pritiskati) za kom: tu illum in foro gladio insecutus es Ci., sic insequar fugientem Ci., i. cedentem C.; poseb. kot voj. t. t.: pars cedere, alii insequi S., cupidius novissimum agmen insecuti (sunt) C., hostem i. S., L., Cu., hunc A. Hirtii exercitus insecutus est Ci.; pren. o različnem napadanju = napasti (napadati), pestiti, privi(ja)ti, pritisniti (pritiskati) na koga, potisniti (potiskati) koga, udela(va)ti koga: accusatorem urgebo atque insequar Ci., Antonii familiares insequebantur N., ut eos irato animo ac litteris insequebatur Ci., aliquem bello insequi V., vindicis ora … insequitur manibus O. (po)lotiti se, udariti po … , saxum morsibus O. gristi po … , aliquem clamore et minis Ci. s kričanjem in grožnjami, questibus Val. Fl.; metaf. (z besedami) preganjati = grajati, zasramovati, rogati se komu: vitae eius turpidinem non insequebantur Ci., amplissimum quemque … irridendo Ci., vitia orationis Q., dissimiles Plin. iun., saevis dictis Val. Fl.

    3. metaf. (delo) nadaljevati, vztrajati, ostajati pri čem: pergam atque insequar longius Ci. (v svoji razpravi), non te insequor ut erudiam Ci. ni moj namen; pesn.: semine iacto protinus arva insequi V. vztrajno gojiti (obdelovati); z inf.: convellere vimen insequor V. poskusim tudi odtrgati.
  • kmetijstvo samostalnik
    (gospodarska dejavnost) ▸ mezőgazdaság
    sonaravno kmetijstvo ▸ környezetkímélő mezőgazdaság
    razvoj kmetijstva ▸ a mezőgazdaság fejlesztése
    pospeševanje kmetijstva ▸ mezőgazdaság ösztönzése
    dohodek iz kmetijstva ▸ mezőgazdaságból származó jövedelem
    minister za kmetijstvo ▸ mezőgazdasági miniszter, földművelésügyi miniszter
    subvencije za kmetijstvo ▸ mezőgazdasági támogatások
    škoda v kmetijstvu ▸ mezőgazdasági károk
    razmere v kmetijstvu ▸ mezőgazdasági viszonyok
    živeti od kmetijstva ▸ mezőgazdaságból él
    ukvarjati se s kmetijstvom ▸ mezőgazdasággal foglalkozni
    preživljati se s kmetijstvom ▸ mezőgazdaságból tartja el magát, mezőgazdaságból él meg
    inženir kmetijstva ▸ mezőgazdasági mérnök
    samooskrbno kmetijstvo ▸ önellátó mezőgazdaság
    Čeprav obdelovalna zemlja pokriva le 1 % Namibije, je skoraj polovica prebivalstva zaposlena v kmetijstvu. ▸ Namíbiának csupán az 1%-át teszi ki a megművelhető föld, ennek ellenére a lakosság majdnem fele a mezőgazdaságban dolgozik.
    Povezane iztočnice: intenzivno kmetijstvo, ekstenzivno kmetijstvo, hribovsko kmetijstvo, trajnostno kmetijstvo, industrijsko kmetijstvo
  • kril|o2 srednji spol (-a …)

    1. (polovica, stran) der -flügel (okensko Fensterflügel, anatomija pljučno Lungenflügel, vratno Torflügel, Türflügel)

    2. (stran igrišča) der Flügel, die Flanke; (polovica šahovnice) der -flügel (damino Damenflügel, kraljevo Königsflügel)

    3. vojska der Flügel

    4. figurativno v strankah: der Flügel

    5.
    oltarno krilo die Altarseite
  • latter [lǽtə] pridevnik
    drugi (omenjeni), zadnji

    the former ... the latter prvi ... drugi
    latter end smrt
    arhaično latter grass otava
    the latter years of one's life zadnja leta življenja
    in these latter days dandanes
    the latter half of June druga polovica junija
  • let|o1 [é] moški spol (-a …)

    1. merska enota: das Jahr, -jahr (koledarsko Kalenderjahr, lunsko Mondjahr, navadno Gemeinjahr, prestopno Schaltjahr, siderično Sternjahr, sončno Sonnenjahr, svetlobno Lichtjahr)

    2. s posebnim koledarjem: das -jahr (cerkveno Kirchenjahr, finančno Wirtschaftsjahr, koledarsko Kalenderjahr, obračunsko Finanzjahr, poslovno Geschäftsjahr, Gebarungsjahr, proračunsko Etatjahr, Haushaltsjahr, računsko Rechnungsjahr, šolsko Schuljahr, študijsko Studienjahr, učno Lehrjahr, zakupno Pachtjahr, zavarovalno Versicherungsjahr)

    3. starost:
    biti star pet/petdeset let fünf/fünfzig sein, fünf/fünfzig Jahre alt sein, es auf fünf/fünfzig Jahre bringen
    srednjih let/v srednjih letih mittelalterig, mittelaltrig

    4.
    konec leta das Jahresende, der Jahresausklang
    ob koncu leta zum Jahresende, mit dem Jahresende
    pol leta ein halbes Jahr
    polovica leta das Halbjahr (v prvi polovici leta im ersten Halbjahr, zimska Winterhalbjahr, poletna Sommerhalbjahr)
    po poteku enega leta nach Jahresfrist
    pred potekom enega leta binnen Jahresfrist
    v teku leta im Jahresverlauf, im Jahreslauf
    leto in dan Jahr und Tag
    leto za letom Jahr für Jahr, ein Jahr ums andere
    celo leto das ganze Jahr, odprt ipd.: ganzjährig
    celo leto (ne manj kot eno leto) ein volles Jahr
    drugo leto nächstes Jahr, im nächsten Jahr
    leto Gospodovo Jahr des Heils
    lansko leto voriges Jahr, im vorigen Jahr
    naslednje leto od danes: nächstes Jahr, od kakega prejšnjega leta: Folgejahr, im Folgejahr, im nächsten Jahr
    prejšnje leto Vorjahr, im Vorjahr, od danes: voriges Jahr, im vorigen Jahr
    vsako leto jedes Jahr, jährlich, alljährlich
    vsako četrto/deseto leto vierjährlich/zehnjährlich
    vse leto das ganze Jahr (über)
    brez navedbe leta ohne Jahresangabe
    čez leto (preko leta) übers Jahr
    čez eno leto in einem Jahr
    čez leto in dan über Jahr und Tag
    iz leta v leto jahraus, jahrein
    na leto pro Jahr, jährlich
    dvakrat/desetkrat … na leto zweimal/zehnmal … jährlich
    na pol leta halbjährlich
    ob letu in einem Jahr
    v letu im Jahr
    v letu 2002 im Jahr 2002
    smo v letu 2002 man schreibt das Jahr 2002
    v prihodnjem letu im Folgejahr, od danes: im nächsten Jahr, nächstes Jahr
    v prejšnjem letu im Vorjahr
    | ➞ → novo leto, babje leto
  • limeta samostalnik
    1. Citrus aurantifolia (drevo) ▸ lime, zöldcitrom, savanyú citrom
    listki limete ▸ limelevelek
    listi limete ▸ limelevelek

    2. (plod) ▸ lime, zöldcitrom, savanyú citrom
    sok limete ▸ limelé
    rezine limete ▸ limeszelet
    lupina limete ▸ zöldcitromhéj
    polovica limete ▸ fél savanyú citrom
    iztisniti limeto ▸ zöldcitromot kifacsar
    narezati limeto ▸ lime-ot felszel
    lupinica limete ▸ limehéj
    okus limete ▸ limeíz
  • lupin|a1 ženski spol (-e …)

    1. živalstvo, zoologija die Schale
    z lupino beschalt
    školjčna lupina die Muschelschale
    štrcljasta lupina die Stummelschale
    hrbtna lupina Rückenschale
    sklep lupine das [Schalenschloß] Schalenschloss
    polovica lupine die Klappe
    brez lupine schalenlos

    2. rastlinstvo, botanika die Schale
    semenska lupina Samenschale
  • lupína (sadja, zelenjave) peau ženski spol , pelure ženski spol ; (olupljenega krompirja) épluchure ženski spol ; (pomaranče, limone) écorce ženski spol , zeste moški spol

    jajčna lupina coquille ženski spol, coque ženski spol; (orehova, mandljeva) coquille, écale ženski spol; (stročja) cosse ženski spol, gousse ženski spol; (rakova) carapace ženski spol; (školjčna) coquillage moški spol; (polovica školjke) écaille ženski spol, valve ženski spol
  • malone nahezu (polovica nahezu die Hälfte); knapp (tri ure knapp drei Stunden)
    malone vsi/nič fast/nahezu/praktisch alle/nichts
  • mediar vmes priti ali ležati; na pol poteči (čas); posredovati; izgladiti (spor); miniti, preteči; vmes se dogoditi

    mediar con alg. posredovati za koga
    mediar entre los contrarios skušati spraviti dva nasprotnika
    mediar por alg. zavzeti (potegniti) se za koga
    al mediar de la mañana ko je polovica dneva že minila
    mediaban los días de Mayo bilo je sredi maja
  • medio polovičen, pol, na pol

    medio billete polovična vozovnica, otroška vozovnica
    punto medio središče
    medio hermano polbrat
    media hora pol ure
    una hora y media ura in pol
    media latinidad vulgarna latinščina
    media luna polmesec; Arg rogljič(pecivo)
    media naranja polovica oranže; fig zakonska polovica
    media noche polnoč
    era media mañana bilo je sredi dopoldneva
    ¡ni media palabra! nobene besede več! velja!
    medio tiempo (šp) polčas
    medio vacío, medio desnudo na pol prazen, nag
    edad media, media edod srednji vek
    de edad media srednjeveški
    de media edad srednje starosti
    velocidad media srednja (poprečna) hitrost
    dos y medio dva in pol
    por término medio v poprečju, poprečno
    tonto y medio čisto prismojen, neumen
    a medio abrir priprt
    a medio asar pol pečen
    a medio camino na pol pota
    a media luz v polsenci
    a medio vestir na pol oblečen
    a media voz poglasno
    son las tres y media ura je pol štirih
    dar media vuelta obrniti se
    ¡media vuelta a la derecha! na desno okrog!
    dormido a medios na pol speč