Franja

verrauschen figurativ izzveneti, poleči se

притихать, притихнуть potihovati, potihniti, poleči se (veter)

слечь leči (v posteljo zaradi bolezni), zboleti; poleči se (žito)

смиряться, смириться pomirjevati se, pomiriti se; poleči se; sprijazniti se

стихать, стихнуть potihovati, potihniti; pojenja(va)ti, umiriti se, poleči se (veter)

укладываться, улечься legati, leči; polegati se, poleči se (veter);
у. спать legati spat, leči spat

утихать, утихнуть potihovati, potihniti, utihniti; pojemati, poleči se

утихоми́ритися (втихоми́ритися) -риться док., poléči se -léže se dov., v 3. os.

уходиться (lj.) izmučiti se; umiriti se, poleči se

abaisser [abɛse] verbe transitif spustiti dol, obesiti niže; povesiti (pogled); znižati, zmanjšati, skrajšati (enačbo); figuré ponižati

abaisser la pâte testo tanko zvaljati
abaisser le mérite kratiti zasluge
s' znižati se, poleči se; padati, pasti; figuré ponižati se
le terrain s'abaisse vers la rivière zemljišče pada proti reki
s'abaisser au niveau de quelqu'un postaviti se s kom na isto raven
s'abaisser (jusqu') à faire quelque chose ponižati se tako daleč, da ...
il s'abaisse à lui demander pardon tako globoko se ponižuje, da ga (jo) prosi odpuščanja
qui s'élève s'abaisse lastna hvala cena mala

abattre* [abatr] verbe transitif podreti, po-, zrušiti, na tla zbiti, pobiti, ubiti; sestreliti (letalo); utruditi, izčrpati, odvzeti moč, energijo, veselje, upanje, pogum; demoralizirati

s'abattre po-, zrušiti se, zgruditi se, pasti na, planiti na; poleči se
abattre un arbre, un mur podreti drevo, zid
abattre de la besogne opraviti mnogo dela, vneto se lotiti dela ali posla, mnogo in uspešno delati
abattre des kilomètres požirati kilometre
abattre à l'explosif razstreliti
abattre les tentes podreti šotore
abattre un cheval blessé pobiti ranjenega konja
abattre les feux priviti luči (avtomobila)
abattre son jeu položiti karte pred koncem igre
abattre quelqu'un ubiti koga s strelnim orožjem, ustreliti ga
deux chasseurs ont été abattus dve lovski letali sta bili sestreljeni
cette fièvre l'a abattu ta vročica ga je čisto izčrpala
les sauterelles se sont abattues sur les récoltes kobilice so planile na poljske pridelke
se laisser abattre izgubiti pogum

adoucir [adusir] verbe transitif osladiti; ublažiti, omiliti, olajšati, omehčati, umiriti; polirati, (iz)gladiti, obrusiti

ce savon adoucit la peau to milo napravi kožo mehkejšo
adoucir la condamnation ublažiti obsodbo
s'adoucir popustiti (mraz), poleči se (veter), ublažiti se
la pente s'adoucit strmina postane blažja

amortiguar [gu/gü] zamoriti, omrtvičiti, oslabiti, (za)dušiti (svetlobo, barve, upor), ublažiti; prestreči (udarec); omamiti (ribe); popariti (zelišča); pomorstvo zmanjšati hitrost vožnje

amortiguarse popustiti, poleči se

amortir [amɔrtir] verbe transitif ublažiti, omiliti; oslabiti; figuré ohladiti; postopno odplačati, amortizirati, odpisovati

s'amortir oslabeti, popustiti, izgubiti na moči; poleči se; commerce amortizirati se
amortir une dette odplačati dolg
amortir les viandes zmehčati meso
amortir la vitesse zmanjšati hitrost
amortir un choc ublažiti trčenje (trk)

apaciguar [gu/gü] pomiriti, zadovoljiti; zadušiti (upor)

apaciguarse pomiriti se, poleči se (vihar)

aplacar [c/qu] pomiriti, spraviti, ublažiti, utešiti

aplacarse pomiriti se, poleči se

calm¹ [ka:m] pridevnik (calmly prislov)
miren, hladnokrven; tih; brezvetern

to fall calm umiriti se; poleči se

calmer [kalme] verbe transitif pomiriti; utešiti; olajšati, potolažiti

se calmer pomiriti se; poleči se, popustiti, ohladiti se (strast)
calmer une querelle pomiriti prepir
calmer une douleur olajšati bolečino
la mer s'est calmée morje se je pomirilo

conquiēscō -ere -quiēvī -quiētūrus

I.

1. umiriti se, upokojiti se: videmus, ut conquiescere ne infantes quidem possint Ci., oportet conquiescere, cubare molliter Cels.

2. occ.
a) ležé počivati, mirno ležati: Varr., c. in lecto Cels., necessarium autem est, donec cicatrix sit, conquiescere Cels.
b) spati in tako počivati, (za)spati, (za)dremati: ut meridie conquieverat C., interdiu vigilare, noctu conquiescere Cels., post cibum meridianum paulisper c. Suet.; preg.: de hac re in oculum utrumvis conquiescito Pl. spi, bodi čisto brez skrbi.
c) voj. odpoči(va)ti se, počiti, počivati, imeti dan počitka: haec (impedimenta) conquiescere ante iter confectum vetuit C., ibi sub armis proxima nocte conquiescit C., consul respirare et conquiescere paulisper milites iubet L. —

II. pren.

1. umiriti se, upokojiti se, odpoči(va)ti si, počivati: pergunt turbare usque ut ne quid possit conquiescere Pl., ita postremo eiciuntur, ut ne ad saxa quidem mortui conquiescant Ci.; s praep.: si … urbs ab armis sine clade Milonis numquam esset conquietura Ci., c. a continuis bellis et victoriis Ci., a diuturnis dissensionibus conquiescamus Ci., nullum esse tempus, quo funestorum principum manes a posterorum exsecrationibus conquiescant Plin. iun., nos ex omnibus molestiis et labo-ribus uno illo in loco conquiescimus Ci. ep., quoniam tu nisi perfectā re de me non conquiesti (gl. opombo) Ci. ep.; ubi … aures convicio fessae conquiescant Ci., postquam satiatus caede animus conquevit Iust.; negativno non (nec) conquiescere ne (in ne) mirovati, ne (in ne) pri miru biti, tudi ne (in ne) miru (pokoja) najti: nec conquiescere ipsa (Tullia) potest L., non manes, non stirpem eius conquiescere viri L., numquam conquiescam … ante, quam illorum ancipites vias … percepero Ci., nec conquiescere socios posse, quoad regia Pergami sit L., nec illam furiam pestemque conquiesse (gl. opombo), donec ipsa manibus suis nefaria sibi arma adversus hospitem atque amicum induceret L.

2. occ.
a) α) duševno umiriti (umirjati) se, utešiti se, negativno = ne najti utehe in miru: habebam, quo confugerem, ubi conquiescerem Ci. ep., in nostris studiis libentissime conquiescimus Ci. ep., qui potest esse vita vitalis, ut ait Ennius, quae non in amici mutua benevolentia conquiescat Ci., nec nocte nec interdiu virum conquiescere pati L. pri miru pustiti. β) s čim zadovoljiti (zadovoljevati) se, zadovoljen biti: ambitio non patitur quemquam in eadem mensura honorum conquiescere, quā … Sen. ph.
b) (o stvareh) umiriti se, mirovati, poneha(va)ti, preneha(va)ti, odleči (odlegati), zasta(ja)ti, izosta(ja)ti: ne umquam possit conquiescere fletus bonorum Ci., conquiescent litterae (dopisovanje), nisi quid novi exstiterit Ci. ep., mercatorum navigatio conquiescit Ci., quando illius postea sica illa … conquievit? Ci., imbre conquiescente L., ubi febris conquieverit, antequam sudor et calor domi conquierint (gl. opombo), ubi bene sanguis conquievit, cum iam bene venae conquieverunt Cels., plurimis dolor cito conquiescit Cael. poneha, fluctūs … conquiescere iussit Lact. poleči se.

Opomba: Sinkop. obl. iz perfektove osnove: conquiēstī (= conquievisti) Ci., conquiēsse (= conquievisse) L., conquiērint (= conquieverint) Cels.

down³ [daun] prislov & predlog
dol, doli; spodaj, navzdol; na tleh; na tla; v postelji; do kraja; tik do

to be down oslabeti
to bear down pluti v zavetje
to burn down pogoreti
to die down poleči se
to climb (ali come) down spuščati se
to drop down on s.o. strogo koga grajati
to get down spustiti se; pogoltniti
to get down the bedrock priti stvari do dna
down to the ground popolnoma, temeljito
all down history skozi vso zgodovino
down at heels (and out at elbows) zanemarjene zunanjosti
from king down to cobbler od najvišjega do najnižjega
to let go down the wind opustiti
to look down upon s.o. zaničevati, omalovaževati koga
money (ali pay) down takojšnje plačilo
down on the nail takoj
down in the mouth potrt
down and out popolnoma brez sredstev, gladujoč, sestradan; uničen; za borbo nesposoben
one down the other drug za drugim
to put down zapisati
to run s.o. down slabo o kom govoriti
run down od dela izčrpan
to take s.o. down the peg ponižati koga
to talk down to s.o. razumljivo komu govoriti
down town v mesto, v središče mesta
down under pri antipodih, v Avstraliji
to write down zapisati
worn down ponošen
down the wind z vetrom
down on one's luck potrt