Franja

скушать pojesti

усидеть obsedeti; obdržati (službo); (vulg.) pospraviti, pojesti

auffuttern s tekom pojesti

beccare

A) v. tr. (pres. becco)

1. zobati, pikati (s kljunom); kljuvati:
la gallina becca il granoturco kokoš zoblje koruzo

2. ekst. šalj. kaj malega pojesti, prigrizniti:
beccare qcs prima di pranzo kaj malega pojesti pred kosilom

3. pren. pog. pridobiti, doseči (s srečo ali zvijačo):
beccarsi un premio dobiti nagrado

4. stakniti, pobrati, dobiti:
beccarsi un malanno stakniti bolezen
beccarsi un ceffone dobiti klofuto

5. zalotiti:
l'hanno beccato mentre rubava zalotili so ga pri kraji

B) v. intr.

1. pog. izgubiti, biti poražen:
la Juventus ha beccato dall'ultimo in classifica šport Juventus je izgubil z zadnje uvrščenim moštvom

2. nasesti, naivno verjeti:
ha beccato nasedel je

bŕknuti br̂knēm
1. pobrskati, pobrkljati: brknuti rukom po kesi
2. ekspr. malo pojesti, zajeti

comer jesti, obedovati, kósiti, použiti; žreti (žival); popasti (popasem); od-, po-jesti; (besede) izpustiti, pogoltniti; zapraviti (premoženje)

me lo comería vivo od jeze bi ga raztrgal
con su pan se lo coma to je njegova stvar, on odgovarja za to
está diciendo comedme (to) je zelo okusno (mikavno)
sin comerlo ni beberlo ne da bi imel pri tem najmanjšo krivdo
¿con qué se come eso? kaj pa naj to pomeni?
lo que no has de comer, déjalo cocer ne pihaj v nekaj, kar te ne peče!
comer en el plato s krožnika jesti
comer a dos carillos opravljati istočasno dve (donosni) službi
comer como un buitre ko volk jesti
comer de mogollón jesti na stroške koga drugega, biti prisklednik
comer de vigilia postiti se, uživati postne jedi
antes de comer pred obedom
después de comer po obedu, popoldne
gana(s) de comer ješčnost
me come todo el cuerpo po celem telesu me jé (srbi)
dar de comer jesti dati, krmiti
ganar de comer služiti si svoj kruh
comerse pojesti, použiti
comerse los codos de hambre stradati
comerse de envidia pokati od zavisti
comerse las palabras besede požirati
comerse a los santos biti pobožnjakar
comerse u/c con los ojos (con la vista) z očmi kaj požirati
comerse por a/c koprneti po čem
comerse crudo a uno ugnati koga

discuss [diskʌ́s] prehodni glagol
pretresati, razpravljati
hudomušno z užitkom pojesti in popiti, naslajati se

domòtati -ām
I.
1. domotati, zmotati
2. ekspr. pogoltno pojesti
II. domotati se domotoviliti se: domotati se do groba

dȑmnuti -nēm
I.
1. stresti: vjetar drmnu vrata
2. udariti: drmnuti jače o prozorske kapke
3. ekspr. nekaj malega pojesti: baciti volu sijena da drmne
4. počiti: puške drmnuše; na Stambolu drmnuše topovi
5. ekspr. treščiti: drmnuti koga trnokopom medu pleći; drmnuti s kim o tla treščiti koga ob tla
6. ostro zapovedati: drmnuti ljudima; drmnuti telefonom ekspr. telefonirati; drmnuti u zvonce ekspr. pozvoniti, zazvoniti
II. drmnuti se stresti se: tijelo se drmnu

entre-manger, s' [-mɑ̃že] požreti, pojesti se medsebojno

exossō -āre -āvī -ātum (exossis)

1. ribi kosti (srti) iztrebiti (iztrebljati), ribo izkostiti (izkoščičevati): congrum Ter., me quasi murenam exossare cogitat Pl.; pesn. pren.: exossatus ager Pers. kamenja otrebljeno, exossatum pectus Lucr.

2. do kosti pojesti, do kosti požreti: gregem Vulg.

herausessen^* aus pojesti (ven) iz

izumákati izùmāčēm pomakajoč vse pojesti: izumakati čitav hljeb, hleb

iždèrati ìžderēm ekspr. požreti, požrešno pojesti

nafàka ž (t. nafaka, ar.)
1. kar je človeku usojeno pojesti na tem svetu: sudeno mu je da još živi, nije mu još nestalo -e
2. živež
3. usoda, božja volja: otjerali me Madžari na vješala, konopac pukao i eto božja nafaka

omástiti òmāstīm
I.
1. pomastiti: tko ulje mjeri, ruke omasti
2. ekspr. umazati: omastiti svoje ruke u bratskoj krvi; ruke krvlju omastiti
3. ekspr. omastiti brk, bradu kaj dobrega pojesti
4. pobarvati: omastiti jaje, sukno u crno
II. omastiti se
1. pomastiti se
2. umazati se
3. kaj dobrega pojesti
4. pobarvati se

omlatíti i omlátiti -im
1. omlatiti, ovrijeći, ovrći: omlatiti ajdo, snop
2. s tekom, apetitom pojesti: omlatiti kos kruha; on je pri nas omlatil
izgubio je naše povjerenje (-ver-)

omŕsiti òmr̄sīm
I.
1. nahraniti z nepostnim jedilom: jedanput on mene omrsi; blag je dan sutra, treba dečicu da omrsim
2. dobro založiti
3. pregrešiti se zoper post, prelomiti postno zapoved: ako li si koji post omrsio; uz časne poste sam omrsio, s Turcima sam mrsno večerao
4. z nepostnimi jedili umazati posodo, sklede, lonce
5. s tujo krvjo umazati si roke, ubiti koga: Nenad svoje omrsio ruke, a vuk oštre ostrvio zube
6. omrsiti uže biti obešen
7. omrsiti goveda dati živini soli za lizanje
8. ekspr. prestopiti, prekoračiti mejo: na liniji su se igrači gurali ... omrsio si, omrsio!
II. omrsiti se
1. na postni dan pojesti kaj nepostnega, od mesa
2. dobro se najesti mesnih jedil

opŕcati òpr̄cām
1. dial. raztrgati: svu si robu na sebi oprcao
2. pog. s tekom pojesti: oprcati čitavo jagnje

òpucati -ām
1. ekspr. s tekom pojesti: opucao je pečenje
2. pretepsti, zgarbati, nagarbati