Franja

Zadetki iskanja

  • zaglíbiti zàglībīm (se) pogrezniti se v blato, zagaziti: zaglibiti se u blato, u dugove, u razvrat
  • вваливаться, ввалиться padati v kaj, pasti v kaj, pogrezniti se
  • втюриться (vulg.) pogrezniti se; zatreskati se, zaljubiti se
  • загрязнуть vdreti se; pogrezniti se v blato, v blatu obtičati
  • замечтаться zamisliti se, pogrezniti se v misli, zasanjati se
  • погрязать, погрязнуть pogrezati se, pogrezniti se; (ob)tičati (v blatu)
  • провали́тися -лю́ся док., pogrézniti se -em se dov.
  • увязать, увязнуть1 pogrezati se, pogrezniti se, toniti, zabresti; zapletati se v kaj, zaplesti se
  • abismar v prepad vreči; figurativno ponižati; skriti

    abismarse pogrezniti se; Či zelo se čuditi, strmeti, osupniti
    abismarse en reflexiones v premišljevanje se poglobiti
  • ahondar poglobiti, izkopati; dognati, čemu do dna priti; tuhtati, razglabljati

    ahondarse pogrezniti se, potopiti se (na dno)
  • aletargar [g/gu] omamiti, uspavati; pomehkužiti

    aletargarse pogrezniti se v spanje, onemoči, omagati
  • bog2 [bɔg] prehodni glagol
    potopiti, vreči v močvirje

    to be bogged pogrezniti se v blato, močvirje, obtičati v blatu
  • caler [kale] verbe transitif

    1. podložiti klin, podkliniti, utrditi, fiksirati; nasloniti (contre na); zapahniti, zagozditi, blokirati, zaustaviti, zavirati; verbe intransitif, automobilisme ustaviti se, familier popustiti, odnehati

    2. verbe transitif spustiti (jadro); potopiti v vodo (mrežo); verbe intransitif vgrezati se v vodo (ladja)

    se caler (automobilisme) nenadoma se ustaviti
    se caler l'estomac, les joues, se les caler (figuré, familier) krepko jesti
    se caler, caler la voile (figuré, familier) milejše strune ubrati, popustiti, vdati se
    ce bâtiment cale trop ta ladja se preveč ugreza, ima preglobok ugrez
    se caler dans un fauteuil pogrezniti se, sesti v fotelj
  • earth1 [ə:ɵ] samostalnik
    zemlja; zemljišče; tla; prst, glina, ilovica; kopno; lisičina; ozemljitev

    to come back to earth opustiti sanjarjenje; začeti resno misliti
    to move heaven and earth prizadevati si na vse pretege
    to take earth, to run (ali go) to earth skriti se v lisičino
    to run s.o. to earth ugnati koga v kozji rog; zasledovati do dna
    why on earth? zakaj zaboga?
    down to earth trezno misleč
    to sink into the earth v tla se pogrezniti (od sramu)
    in the face of the earth na zemeljski površini
    no use on earth popolnoma neuporaben, zanič
    while he was on earth za njegovega življenja
  • einsenken* vtisniti; sich einsenken udreti se, ugrezniti se, pogrezniti se
  • ensabler [ɑ̃sable] verbe transitif pokriti ali zasuti s peskom; marine vreči (ladjo) na sipino

    s'ensabler nasesti na sipino, pogrezniti se v pesek (o avtu)
    yeux masculin pluriel ensablés de sommeil zaspane oči
  • envaser [ɑ̃vaze] verbe transitif zablatiti (le port pristanišče)

    s'envaser zablatiti se, pogrezniti se v blato
  • Erdboden, der, tla, zemlja; dem Erdboden gleichmachen zravnati z zemljo; wie vom Erdboden verschluckt kot bi ga požrla zemlja; vom Erdboden verschwinden izginiti z obličja zemlje; in den Erdboden versinken v zemljo se pogrezniti
  • grézniti (-em) imperf. ➞ pogrezniti (pogrezati se, toniti) sprofondare, sprofondarsi
  • hebēscō -ere (incoh. glag. hebēre)

    I. otopevati: acumina (gladiorum) densis ictibus hebescebant Amm. —

    II. metaf.

    1. fizično otopevati, oslabeti
    a) o čutih in čutilih: hebescunt sensus Plin., hebescebant oculi Suet.
    b) v dejavnosti omagovati, pešati: maerebant … hebescere dextras Sil.
    c) o svetlobi = obledeti: nec frustra adversus impios hebescere signa T., fulgor hebescere caeli … coepit Sil.

    2. duševno otopeti, omagati, opešati, oslabeti, omrtveti: si mentis acies … non numquam hebescit Ci., at nos … patimur hebescere aciem horum auctoritatis Ci. trpimo, da se ostrina njihovih ukrepov krha, hebescere virtus coepit S. krepost je začela pešati, smisel za krepost je začel slabeti; o osebah: hebescere et languere nolle Ci. ne hoteti se pogrezniti v topoglavost in lenobo, excitari quosdam ad meliora … , hebescere alios T., illi per fastidium … hebescunt T.