Franja

skóz skózi through, (ZDA tudi) thru

skóz, skózi in skóz, skózi thoroughly, throughout, through and through, (ZDA tudi thoroly), out and out, completely
skóz, skózi več tednov for several weeks
skóz, skózi vse leto all the year round
republikanec skóz, skózi in skóz, skózi ZDA a straight Republican
on je športnik skóz, skózi in skóz, skózi he is a sportsman to his fingertips
on je vojak skóz, skózi in skóz, skózi he is a soldier to the backbone
govoriti skóz, skózi nos to speak through one's nose
pogledati skóz, skózi prste (figurativno) to condone, to overlook, to turn a blind eye to
vreči, zagnati skóz, skózi okno to throw out of the window
biti skóz, skózi in skóz, skózi premočen to be wet through

skozi² [ó] predlog:

1. durch (skozi sobo durch das Zimmer, skozi hišo durch das Haus, skozi ključavnico durch das Schlüsselloch, skozi nos durch die Nase, skozi solze durch einen Tränenschleier, skozi vse težave durch dick und dünn, zadnja vrata durch die Hintertür); poudarjeno: durch … hindurch

2. okno ipd.: aus (skozi okno aus dem Fenster), bei … hinaus (okno beim Fenster hinaus)

3. časovno: durch (vse življenje durch das ganze Leben), über (zimo durch/ über den Winter)
|
dihanje skozi nos die Nasenatmung
dihanje skozi usta die Mundatmung
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
pogledati skozi prste durch die Finger schauen, fünf gerade sein lassen
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
metati denar skozi okno das Geld zum Fenster hinauswerfen
prebijati se skozi življenje sich durchs Leben schlagen
prebiti se skozi knjigo sich durch ein Buch durchlesen
z glavo skozi zid mit dem Kopf durch die Wand
medicina skozi kožo perkutan
medicina skozi usta peroral

skrivaj heimlich, im stillen, zelo: klammheimlich, im verborgenen, insgeheim, in aller Heimlichkeit
skrivaj pogledati ein Auge riskieren, einen Blick riskieren

skriváj furtivamente, a hurtadillas; subrepticiamente; con disimulo

skrivaj kaj pogledati mirar con disimulo a/c

slovár (-ja) m

1. vocabolario, dizionario:
izdati, sestavljati slovar stampare, compilare un vocabolario
pogledati, poiskati v slovarju consultare un vocabolario
enojezični, dvojezični slovar dizionario monolingue, bilingue
narečni, tehniški slovar dizionario dialettale, tecnico
etimološki, frekvenčni, odzadnji slovar vocabolario etimologico, di frequenze, inverso
slikovni, šolski, žepni slovar dizionario illustrato, scolastico, tascabile
slovar rim rimario

2. (besedni zaklad) lessico; vocabolario

slovár diccionario m

žepni slovar diccionario de bolsillo
živ slovar (fig) diccionario viviente
pogledati v slovar consultar un diccionario

smŕt death; decease; (vladarja) demise; departure (from life)

smŕt na grmadi death at the stake, the stake
smŕt na morišču death on the scaffold
smŕt od utopitve death by drowning
smŕt od zadušitve death by asphyxiation (ali suffocation, smothering, strangling)
smŕt s strelom v glavo death from a bullet in the head
navidezna smŕt suspended animation
črna smŕt (kuga) Black Death
Smrt s svojo koso Death with his scythe
na smŕt bolan fatally ill, dangerously ill
do smŕti utrujen tired to death, tired out, dead beat; (od dela) done in, worn out, vulgarno buggered, knackered
konjska smŕt (= konjederec) flayer, VB knacker
smŕt na vešalih hanging
kamenjan do smŕti stoned to death
rojen po očetovi smŕti posthumous
junaška smŕt a hero's death
do svoje smŕti to one's dying day
obletnica smŕti anniversary of someone's death
letnica, leto smŕti year of someone's death
preziranje smŕti contempt for death
uradna proglasitev smŕti official declaration of death
boj za življenje ali smŕt life-and-death struggle
smŕt izdajalcu! death to the traitor!
smŕt fašizmu - svobodo narodu! Death to Fascism - Liberty to the People!
biti na pragu smŕti to be (lying) at death's door
to bo moja smŕt this will be the death of me
boriti se s smŕtjo to be at one's last gasp (ali breath), to breathe one's last, to be at death's door, to be on one's deathbed
gre za življenje ali smŕt (za biti ali ne biti) it is a matter (ali case) of life and death
iti v smŕt za... to give one's life for...
drveti v zanesljivo (gotovo) smŕt to rush headlong to certain death
na smŕt se dolgočasiti to be bored to death
do smŕti izkrvaveti to bleed to death
pogledati smŕti v oči to look death in the face
obsoditi na smŕt to sentence (ali to condemn) to death
imeti (storiti) lepo smŕt to die a happy death
umreti junaške smŕti to meet a hero's death
umreti naravne smŕti to die a natural death
umreti nasilne smŕti to die a violent death, (zlasti biti obešen) to die in one's shoes
povzročiti smŕt kake osebe to be the death of someone
uiti smŕti to escape death
umreti lahke smŕti to die an easy death
umreti bedne smŕti to die a dog's death
sam si zadati smŕt to make away with oneself, to take one's own life, to commit suicide
biti obsojen na smŕt (figurativno) to earn the wages of sin

strahôta (-e) f

1. orrore, atrocità:
vojne strahote, strahote koncentracijskega taborišča le atrocità della guerra, gli orrori del campo di concentramento

2. pena, tormento, fatica; paura:
bil je tak, da ga je bilo strahota pogledati era ridotto così male da far paura a guardarlo

stran⁵ (proč) weg, fort
daleč stran fernab
hoteti iti stran fortwollen, wegwollen
držati stran od abhalten, weghalten (von)
držati se stran od wegbleiben
iti stran weggehen
moči stran wegkönnen, loskönnen
morati stran wegsollen, wegmüssen, fortsollen, fortmüssen
obrnjen stran abgekehrt
odpeljati stran fortbringen
pahniti stran wegstoßen
peljati stran wegführen
planiti stran davonstürmen, davonstürzen
pogledati stran wegsehen, wegblicken
poklicati stran wegrufen
poriniti stran fortstoßen
poslati stran fortschicken, wegschicken
potegniti stran abziehen, wegziehen
skočiti stran wegspringen
smeti stran fortdürfen, wegdürfen
spraviti stran wegbringen, wegschaffen, madež: fortkriegen, wegkriegen
stopiti stran wegtreten
teči stran wegrennen, weglaufen, fortlaufen, davonrennen
vreči stran wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
zdrsniti stran wegrutschen
zliti stran wegschütten, weggießen, fortgießen
zvabiti stran weglocken

svét (-á) m

1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante

4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna

5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno

7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi

9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo

10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo

svetló | svêtlo | svètlo adv.

1. chiaro:
svetlo moder blu chiaro
pren. svetlo pogledati guardare sorpreso, sbalordito

2. (v pov. rabi)
bilo je svetlo kot podnevi era chiaro come in pieno giorno
postajalo je svetlo, ko smo vstali si faceva giorno quando ci alzammo

tja

1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

3.
tja do/v bis zu/in

4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan

tla² srednji spol množina (tal, tlem, tla, pri tleh, s tlemi) geografija, gradbeništvo, arhitektura der Boden, gradbeništvo, arhitektura (pod) der Fußboden (kamnita Steinfußboden, Steinboden, lesena Holzboden, mozaična Mosaikfußboden, parketna Parkettboden, opečna Klinkerboden, v veži/predsobi Dielenboden, z gumijasto oblogo Gummiboden)
izgubljati/izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren
dotakniti se tal den Boden berühren, letalo: aufsetzen, človek z nogami: auffußen
umirjanje tal (popotresni sunki) das Nachbeben
vidljivost tal letalstvo die Bodensicht

do tal bis zum Boden, obleka: bodenlang
od vrha do tal von oben bis unten
do tal zasteklena vrata die Fenstertür
porušenje do tal die Schleifung

k tlom zu Boden, nieder
pritisniti k tlom zu Boden drücken, niederdrücken

na tla zu Boden, auf den Boden
pasti na tla zu Boden fallen, hinunterfallen
pasti na trda tla figurativno aus allen Wolken fallen
postaviti na tla hinstellen, kovček, težko breme: niedersetzen
spustiti na tla fallen lassen
vreči na tla zu Boden werfen, niederwerfen, človeka: zu Boden schlagen, niederstoßen, niederschlagen, zu Boden strecken

na tleh auf dem Boden
biti na tleh auf dem Boden liegen, figurativno [heruntersein] herunter sein, am Boden zerstört sein
boj na tleh der Bodenkampf
dobro ležati na tleh vozilo: gute Bodenhaftung haben
čisto na tleh figurativno fix und fertig
kontrolno mesto na tleh die Bodenstelle
lega na tleh die Bodenhaftung
stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen

tiščati ob tla niederhalten
treščiti ob tla niederschmettern, (pasti) aufprallen
vreči ob tla hinwerfen, hinhauen

od tal vom Boden
odmik od tal die Bodenfreiheit

po tleh über den Boden, auf den Boden
politi po tleh ausschütten
pasti po tleh umfallen, umkippen
vreči po tleh zu Boden werfen, niederwerfen, mimogrede: zu Boden reißen

pri tleh in Bodennähe

s tal vom Boden
pobrati s tal vom Boden aufheben
izstreliti s tla von der Bodenstelle abschießen

pogledati v tla zu Boden blicken
v bližini tal in Bodennähe, bodennah
v nivoju tal bodengleich

toplomér termómetro m

Celzijev (kliničen) toplomer termómetro centígrado (clínico)
maksimalni-minimalni toplomer termómetro de máxima y mínima
živosrebrni toplomer termómetro de (columna de) mercurio
toplomer kaže 0° (5° pod, nad 0) el termómetro marca cero (cinco grados bajo, sobre cero)
pogledati (odčitati) toplomer mirar (leer) el termómetro

ur|a⁴ ženski spol (-e …) naprava:

1. die Uhr, -uhr (datumska Kalenderuhr, digitalna Digitaluhr; kremenčeva Quarzuhr, peščena Sanduhr, sončna Sonnenuhr, cerkvena Kirchenuhr, kuhinjska Küchenuhr, ročna/zapestna Armbanduhr, stenska Wanduhr, stoječa Standuhr, stolpna Turmuhr, žepna Taschenuhr, na zvoniku Kirchturmuhr, z bitjem Schlaguhr, s kukavico Kuckucksuhr, Schwarzwälder Uhr, z lajno Spieluhr, z nihalom Pendeluhr, na armaturi Zeituhr)
normalna ura Normaluhr
ohišje ure (urnjak) das Uhrgehäuse
pašček za uro das Uhrband, Uhrarmband
verižica za uro die Uhrkette
žepek za uro die Uhrtasche
vzmet ure die Uhrfeder
ključ za navijanje ure der Uhrschlüssel
trgovina z urami das Uhrengeschäft
preizkusiti točnost ure die Uhr auf Ganggenauigkeit überprüfen
po moji uri nach meiner Uhr
pogledati na uro auf die Uhr sehen

2.
tehnika matična ura Hauptuhr, Mutteruhr
merilna ura [Meßuhr] Messuhr
obhodna ura Wächter-Kontrolluhr
relejna ura Nebenuhr
stikalna ura Schaltuhr
ura za kuhanje jajc Eieruhr

3.
kontrolna ura die Stechuhr, Kontrolluhr
kartica za kontrolno uro die Stechkarte

4.
šahovska ura Schachuhr
dvojna ura Doppeluhr

5.
parkirna ura Parkuhr
v avtu: die Parkscheibe

6.
signalna/opozorilna ura der Laborwecker, Kurzzeitwecker

7. (števec) der Zähler, die [Meßuhr] Messuhr
vodna ura Wasserzähler, Wasseruhr
vodomerna ura Pegeluhr

úra (časovno) heure ženski spol

žepna ura montre ženski spol de poche
zapestna ura montre-bracelet ženski spol
stenska ura, z nihalom pendule ženski spol
stolpna ura horloge ženski spol
električna ura horloge électrique
peščena ura sablier moški spol
sončna ura cadran moški spol solaire
ura štoparica chronomètre moški spol
kilovatna ura kilowatt-heure moški spol
kontrolna ura enregistreur moški spol de temps
merilna ura (tehnika) indicateur moški spol, cadran moški spol, comparateur moški spol
glasbena ura leçon ženski spol de musique
govorilna ura heure d'audience, (pri zdravniku) heure des consultations
huda ura violent orage, tempête ženski spol
policijska ura (za lokale) heure de clôture (des cafés, des restaurants, etc.)
rana ura heure matinale
rana ura, zlata ura heure du matin, heure du gain; le monde appartient à ceux qui se lévent tôt
ura slovesa heure des adieux
smrtna ura heure de la mort, heure suprême, dernière heure
telovadna ura leçon de gymnastique
učna ura leçon ženski spol, cours moški spol, classe ženski spol
zlata ura montre en or
koliko je ura? quelle heure est-il?
ura je ena il est une heure
ura je pol dveh il est une heure et demie
ura je (točno) dve il est (exactement) deux heures; il est deux heures (précises)
ura je četrt na tri il est deux heures et quart
ura je tričetrt na štiri il est quatre heures moins le quart
ob kateri uri? à quelle heure?
ob petih à cinq heures
pol ure une demi-heure
poldruga ura une heure et demie
ob vsaki uri à toute heure
na dve uri, vsaki dve uri toutes les deux heures
vsako uro toutes les heures
od ure do ure d'heure en heure, d'une heure à l'autre
trikrat na uro trois fois par heure
ura prehiteva (zaostaja) za 10 minut la montre (la pendule. .) avance (retarde) de dix minutes
naravnati uro mettre la montre (la pendule …) à l'heure, régler la montre
naviti uro remonter la montre
pogledati, koliko je ura regarder l'heure, familiarno consulter sa montre
ura se je ustavila la montre (s')est arrêtée
vprašati koga, koliko je ura demander l'heure à quelqu'un
priti natanko ob uri arriver à l'heure précise (ali tapante)

úra (čas) hora f ; reloj m

žepna (zapestna, stenska, namizna, z nihalom, stolpna) ura reloj m de bolsillo (de pulsera, de pared, de sobremesa, de péndola, de torre)
štoparica cronómetro m
električna, peščena ura reloj eléctrico, de arena
sončna ura reloj de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (vodoravna) gnomon m
kilovatna ura kilovatio-hora m (kW/h)
konrtrolna ura reloj m registrador
merilna ura reloj de medición; contador m
vodna ura reloj de agua, clepsidra f
govorilna ura hora(s) f (pl) de consulta
huda ura tormenta f
ordinacijska ura hora f de consulta
policijska ura (za lokale) hora f de cierre
rana ura hora f matinal (ali de mañana)
rana ura, zlata ura a quien madruga, Dios le ayuda
smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora
uradne ure horas f pl (hábiles) de oficina
pevska (glasbena) ura lección f de canto (de música)
telovadna ura lección f de gimnasia
koliko je ura? ¿qué hora es?
ura je ena es la una
ura je pol dveh es la una y media
ura je (točno) dve son las dos (en punto)
ura je pet po moji uri por mi reloj son las cinco
ura jc četrt na šest son las cinco y cuarto
ura je tričetrt na šest son las seis menos cuarto
ob kateri uri? ¿a qué hora?
ob petih a las cinco
pol ure media hora
poldruga ura hora y media
ure in ure (durante) horas interas
vsaki dve uri cada dos horas
od ure do ure de una hora a otra
vsako uro (a) cada hora
dvakrat na uro dos veces por hora
ura prehiteva el reloj adelanta (ali va adelantando)
ura zaostaja (za pet minut) el reloj atrasa (de cinco minutos)
pogledati na uro mirar la hora
naravnati uro arreglar el reloj
naviti uro dar cuerda al reloj
priti natanko ob uri venir a la hora en punto
vprašati koga, koliko je ura preguntar a alg la hora

ven [ə] tja: hinaus, sem: heraus (iti hinausgehen, herausgehen, pogledati hinausschauen, herausschauen …)

vesêlje (-a) n

1. gioia, allegria, contentezza; baldoria, festa:
prepustiti se veselju abbandonarsi alla gioia
hrupno veselje festa rumorosa
jokati od veselja piangere dalla gioia
solze veselja lacrime di gioia
z igračo narediti otroku veselje rallegrare il bambino con un giocattolo

2. piacere; passione:
avtomobil, da ga je veselje pogledati una macchina che fa piacere guardarla
imeti veselje do glasbe avere la passione della musica
slikati iz veselja dipingere per passione

3. z veseljem (v medmetni rabi) volentieri:
boste prišli? Z veseljem verrete? Volentieri

4. da je veselje (v adv. rabi) molto, benissimo:
zdrav je, da je veselje è sano, sanissimo
pleše, da je veselje balla che è una meraviglia
iti v nebeško veselje morire
PREGOVORI:
kratko veselje — dolga žalost per un giorno di gioia ce n'è mille di noia
vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti

vrédno adv.

1. degnamente:
občudovanja vredno se vesti comportarsi in modo ammirevole

2. (v predik. rabi)
zaradi tega se ni vredno jeziti non è il caso di arrabbiarsi per questo
pustiva to, saj ni vredno besed lasciamo perdere, non è il caso di parlarne
dekle, ki jo je vredno pogledati una ragazza di bella presenza