Franja

Zadetki iskanja

  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
  • mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

    mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
    mano de azotes batine, udarci
    la mano derecha, mano diestra desna roka
    a mano derecha na desni, na desno
    la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
    mano de jabón namiljenje perila
    mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
    buena mano sreča
    aparato de mano ročni fotografski aparat
    carrito de mano ročni voziček
    a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
    mano a mano med štirimi očmi
    mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
    a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
    a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
    a mano salva brez sleherne nevarnosti
    a la mano z lahkoto
    ¡a la mano de Dios! zbogom!
    si a mano viene morda, o priliki
    de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
    en (de) propia mano lastnoročno
    por su mano z lastno roko
    abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
    alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
    alzar la mano groziti, pretiti
    apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
    bajar la mano popustiti v ceni
    besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
    cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
    cerrar la mano skop biti
    dar mano a uno dati komu pooblastilo
    dar la mano a uno komu pomagati
    dar la última mano dokončati
    dar de mano na cedilu pustiti
    dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
    dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
    echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
    echar mano a la espada zgrabiti za meč
    escribir a la mano po nareku pisati
    estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
    ganar a uno por la mano koga prehiteti
    irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
    una mano lava la otra roka roko umiva
    matar a mano airada umoriti
    meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
    meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
    meter mano a a/c lotiti se česa
    pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
    poner mano(s) a la obra lotiti se dela
    tener mano con uno imeti vpliv na koga
    tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
    tener de su mano (a) na koga lahko računati
    tener a la mano pri roki imeti
    tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
    untar la mano podkupiti
    venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
    si a mano viene morda, o priliki
    manos limpias poštenost
    corto de manos neokreten
    jugador de manos slepar
    silla de manos nosilni stol, nosilnica
    comerse las manos tras pohlepen biti na
    darse a manos popustiti
    dar de manos na obraz pasti
    dar en manos de alg. komu v roke pasti
    darse las manos podati si roke, spraviti se
    estar con las manos en la masa biti pri delu
    irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
    llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
    mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
    quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
    retorcerse las manos roke viti
    tener muchas manos zelo spreten biti
    tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
    a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
    con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
    de manos a boca nenadoma, nepričakovano
    ¡manos a la obra! na delo!
  • mázati (strite) to lubricate, (z mastjo) to grease, (z oljem) to oil; (z maslom) to butter; to smear, arhaično to besmear; (čečkati) to scribble, to scrawl; (s katranom) to tar; (zamazati) to soil, to dirty, figurativno to sully, to defile

    mázati maslo na kruh to butter (one's) bread, to spread butter on bread
    mázati smučke to wax (one's) skis
    mázati komu (figurativno, podkupiti) to bribe someone, to grease someone's palm, pogovorno to square someone
  • mázati (z mazilom) untar (z de) ; teh lubrificar, lubricar

    mazati z mastjo engrasar
    mazati z oljem aceitar; (umazati) embadurnar; (podkupiti) fam untar la mano a alg; med friccionar con ungüento
  • ōffa f

    1. pogača

    2. pren. knjižno darilo:
    dare l'offa a qcn. pridobiti, podkupiti koga z darilom, podmazati koga
  • palm1 [pa:m] samostalnik
    dlan (tudi dolžinska mera)
    navtika lopata vesla, krilo sidra
    zoologija podplat sprednje noge (medveda, opice); jelenova lopata (lovska trofeja)

    to grease (ali oil) s.o.'s palm podkupiti
    to have in the palm of one's hand imeti v pesti (oblasti)
    to have an itching palm biti podkupljiv
  • patte [pat] féminin šapa, taca, noga; figuré roka; (rakove) klešče; parkelj, krempelj; zavih (pri obleki)

    à quatre pattes po vseh štirih
    (familier) bas les pattes! roke proč!
    patte de fer kavelj
    pattes pluriel de mouche čečkarija
    pattes de lapin kratki zalizki
    patte natatoire (zoologie) plavalna noga
    patte de velours žametna tačica; figuré mačja prijaznost
    coup masculin de patte (figuré) zlobna kritika
    patte d'un artiste originalnost, virtuoznost kakega umetnika
    mouton masculin à cinq pattes redka žival; (ironično) izredna oseba
    pantalon masculin à pattes d'éléphant hlače z vse širšimi hlačnicami
    avoir une patte folle nekoliko šepati
    avoir un fil à la patte biti navezan na koga, ki nam je težko breme
    (familier) se casser la patte zlomiti si nogo
    être entre les pattes de quelqu'un biti v krempljih (oblasti) kake osebe
    faire pattes de velours s prilizovanjem skri(va)ti prave namene
    graisser la patte à quelqu'un podkupiti koga
    mettre la patte sur položiti roko na, brutalno ravnati
    montrer patte blanche (familier) priti z besedo na dan, pokazati dogovorjeni znak (da lahko nekam vstopimo)
    ne pouvoir remuer ni pied ni patte s prstom ne moči migniti
    retomber sur ses pattes (figuré) (spet) na noge pasti
    sortir, se tirer, s'échapper des pattes de quelqu'un osvoboditi se iz oblasti kake osebe
    tenir quelqu'un sous sa patte imeti koga v oblasti
    tomber sous la patte de quelqu'un priti komu v kremplje
    tirer dans les pattes de quelqu'un povzročiti komu nevšečnosti, težave, polena mu metati pod noge
  • podkup|ovati (-ujem) podkupiti bestechen, schmieren
  • podkupováti (-újem) imperf. glej podkupiti | podkupovati
  • sollicitō -āre -āvī -ātum (sollicitus)

    1. močno (silno) premakniti (premikati), (za)gibati, vzbuditi (vzbujati), stres(a)ti, pretres(a)ti, potres(a)ti, (za)majati, omajati, razmajati (razmajavati, razmajevati), razri(va)ti, stres(a)ti, potres(a)ti, pretres(a)ti (večinoma le pesn.): (sc. mundum) sollicitare suis … ex sedibus Lucr., corpora sollicitata trepidant Lucr., sollicitare Manes totumque orbem O., stamina docto pollice O. ubirati strune, sollicitant alii remis freta V., rudibus remis sollicitavit aquas Cl., sollicitanda tellus V. ali ferro sollicitare humum Tib. (raz)orati, nequiquam spicula dextra sollicitat V., ne salebris sollicitentur apes Col.; v obscenem pomenu: inguina Petr., Mart., mentulam Mart. Klas. le

    2. metaf.
    a) (z)ganiti, sprožiti (sprožati) delovanje (dejavnost, aktivnost), narediti (delati) koga dejavnega (aktivnega), spraviti (spravljati) koga v dejavnost, aktivirati: myropolas omnes Pl. kupujoč nadlegovati vse dišavarje, kupovaje tiščati v vse dišavarje, arcu sollicitare feras O. goniti, poditi, loviti, pojati.
    b) bolezensko oz. kako bolezen pretres(a)ti, (raz)dražiti, sprožiti (sprožati), vzbuditi (vzbujati), (vz)dražiti, stimulirati, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, (o)slabiti: alvum purgatione Cels., stomachum vomitu Cels., nulla varietate sollicitandus aeger est Cels., mala copia … aegrum sollicitat stomachum H. obtežuje želodec, tišči v želodcu.
    c) močno (silno) pretres(a)ti, (o)majati, razmajati (razmajavati, razmajevati), v nered spraviti (spravljati), (z)motiti: sollicitare quietae civitatis statum L., ne pacem sollicitarent L.
    d) vznemiriti (vznemirjati) koga, kaj, navda(ja)ti koga z nemirom (skrbjo, žalostjo, bolečino), prizade(va)ti komu skrb (zaskrbljenost, žalost, bolečino, težave ipd.), (u)žalostiti koga, povzročiti (povzročati) komu žalost (skrb), spraviti (spravljati) koga v žalost (skrb), nakopa(va)ti komu žalost (skrb), mučiti, trapiti, težiti, bremeniti, obremenjevati koga, skrbeti koga kaj: si quis dotatam uxorem habet, neminem sollicitat sopor Pl., quid te aliud sollicitat? Ter., libido et ignavia semper animum excruciant et semper sollicitant Ci., multa me sollicitant anguntque Ci., anxitudo semper ipsa se sollicitans Ci., aerumnā sollicitari Ci., haec cura me sollicitat Ci., ea cura quietos (sc. deos) sollicitat V., periculum sollicitabat (sc. mentes) L., me nullo sollicitante metu O., magnum bello sollicitare Iovem O., Helene non pluribus esset sollicitata procis O. mučena, (z)begana, trapljena, cor sollicitant facta nefanda meum Tib.
    e) (raz)jeziti, (raz)dražiti (razdraževati), (raz)srditi: Iuppiter sollicitatus prava religione L., sollicitatque feros … hostes Lucan.
    f) α) v negativnem pomenu vznemiriti (vznemirjati), razburiti (razburjati), vnesti (vnašati) nemir (razburjenje) kam, med koga, (raz)dražiti, razvne(ma)ti, (za)mikati koga kaj, (na)ščuvati, podščuvati, dvigniti (dvigati), sprožiti (sprožati) upor (vstajo), (za)netiti upor (vstajo) (starejše pobuniti, vzbuniti), (raz)burkati, zvestobo koga omajati, drástiti, vabiti, privabiti (privabljati), (z)mamiti, primamiti (primamljati), zapelj(ev)ati, nagniti (nagibati) koga k čemu, usmeriti (usmerjati) koga kam ali v kaj, nadlegovati: servitia urbana sollicitare S., sollicitatā plebe S., ad sollicitandas civitates, ad sollicitandos Haeduos C., sollicitatus ab Arvernis pecuniā C. podkupljen, pretio (za denar) sperare sollicitari posse animos egentium Ci., ei ad sollicitandos pastores Apulia erat attributa Ci., sollicitati … sunt dulcedine agrariae legis animi plebis L., hos (sc. Hilotas) quoque sollicitare spe libertatis existimabatur N., sollicitare deas O., ingentibus ipsam sollicitare datis O. dražiti k poltenosti (poželenju, nasladi, poltenemu razkošju), sollicitare matronam Sen. rh., forma, quae sollicitat oculos Sen. ph. mika, sollicitant haec toreumata furem Mart. privabljajo; pesn. s stvarnim obj.: donis pudicam sollicitare fidem, legitimam nuptae sollicitare fidem, sollicitare fidem, liminis astricti O. zapeljati, zmamiti, legitimos toros O., iudicium donis O. podkupiti; s prolept. obj.: ubi concubitūs primos (= ubi primum concubitūs) iam nota voluptas sollicitat V. brž ko že znana slast zopet draži k poltenosti (nasladi). Namen s praep.: servum … Fabricius ad venenum Habito dandum spe et pretio sollicitare coepit Ci., servitia ad eum (sc. Lentulum) eripiundum sollicitabant S., sollicitatis ad defectionem animis L., sollicitare ad se aves Plin., legatos Allobrogum tumultus Gallici excitandi causā a P. Lentulo esse sollicitatos Ci.; s finalnim stavkom: dixit se sollicitatum esse, ut regnare vellet Ci. ep. da je bil nujno pozvan, da so ga nujno pozvali, civitates sollicitant, ut in ea libertate … permanere quam Romanorum servitutem perferre mallent C. pozivajo, nagovarjajo, maritum sollicitat precibus, ne spem sibi ponat in arto O. prepričuje, nagovarja, sollicitari se simulans, ne … Amm.; pesn. z inf.: sollicitor nullos esse putare deos O. β) redkeje v pozitivnem pomenu (po)vabiti, privabiti (privabljati), spodbuditi (spodbujati), da(ja)ti komu spodbudo (spodbude) za kaj, prepričati (prepričevati), pregovoriti (pregovarjati), nagniti (nagibati), pozvati (pozivati), (za)mikati: cantu tremulo pota Cupidinem lentum sollicitas H., circumspicias praeceptores, quos sollicitare possimus Plin. pozvati, (da) naj pridejo sem, in his me multa sollicitant, aliqua nec minora, deterrent Plin. iun. me marsikaj mika (da naj kupim), sollicitare caelestia numina votis Tib. glušiti s prošnjami = obračati se s prošnjami. Namen s praep.: sollicitandi ad hunc laborem erant Sen. ph., sollicitare aliquem ad amicitiam Plin., aliquem ad colloquium Iust., ad emendum Plin. iun., sollicitas me in Formianum Plin. iun. vabiš me, sollicitare Alexandrum in Italiam, Iones in suas partes Iust., aliquem in auxilium L. epit.; s finalnim stavkom: potest nos sollicitare lacus iste, ut committere illum mari velimus Traianus in Plin. iun. ep.; pesn. z inf.: sollicitat spatium decurrere amoris Lucr., finem expromere verum sollicitat superos Lucan.
  • sop1 [sɔp] samostalnik
    narečno (v juhi, mleku) namočen kos kruha; pomirjevalno sredstvo; sredstvo za podkupovanje, podkupnina; vlažna tla
    pogovorno mamin ljubljenček, slabič

    sop in the pan pražen kruh (ki se daje v juho)
    milk sop neduhovit človek
    to throw a sop to s.o. (to Cerberus) figurativno dati komu kost za glodanje, (skušati) koga podkupiti
  • Stāiēnus -ī, m Stajén, rimski priimek; znan je C. Staienus Gaj Stajen, zloglasen Rimljan, ki si je samovoljno nadel ime C. Aelius Paetus Staienus Gaj Elij (Ajlij) Pet (Pajt) Stajen in se tako vrinil v rod Elijev (Ajlijev). Kot kvestor je l. 77 v vojski zanetil vstajo, l. 74 se je kot sodnik v neki pravdi pustil podkupiti Opijaniku, za kar je bil obtožen in obsojen: Ci.; pl. Staiēnī ljudje, kakršen je (bil) Stajén, ljudje Stajénove baže (vrste, sorte): Ci.
  • suborner [sübɔrne] verbe transitif zapelj(ev)ati, nagovarjati

    suborner une jeune fille zapeljati deklé
    suborner un témoin nagovarjati pričo h krivi prisegi, podkupiti pričo
  • Suillius 3 Suílij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta:

    1. P. Suillius Publij Suilij, Germanikov kvestor v Germaniji, l. 24 po Kr. poslan v izgnanstvo, ker se je pustil podkupiti. V Rim se je vrnil za časa cesarja Klavdija; tu se je ukvarjal s koristolovskim ovajanjem in obtoževanjem uglednih in poštenih posameznikov. Zaradi tega in zaradi nepravilnosti pri upravljanju province Azija (greh iz preteklosti) ga je cesar Nero(n) l. 58 po Kr. dal ponovno izgnati: T.

    2. M. Suillius Mark Suilij, sin prejšnjega, konzul l. 50 po Kr., okrog l. 58 po Kr. obtožen izsiljevanja, vendar ga je sam Nero(n) oprostil obtožbe: T.
  • Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

    1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

    2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

    3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

    4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

    5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

    6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

    7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

    8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

    9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

    10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

    11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

    12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

    13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

    14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

    15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

    16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

    17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

    18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

    19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

    20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

    21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

    22. Sulpicia Sulpicija
    a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
    b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

    23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).
  • temptō (zaradi zamenjave z nekim iter., iz tendō izpeljanim glag. *tentō pisano tudi tentō) -āre -āvī -ātum

    I.

    1. tipati, otipati (otipavati), potipati (potipavati), dotakniti (dotikati) se koga, česa, „(po)šlatati“, „ošlatati“, prije(ma)ti koga, kaj: V., Lucr., Corn., Ph., Col., Plin., Fl. idr., pectora O., venas Suet., Q., temptatae pollice venae O., corvus temptat ficum rostro O. kljuva, flumen pede Ci.

    2. metaf. napasti (napadati), poskusiti (poskušati) osvojiti kaj, lotiti (lotevati) se koga, česa: simul ex terrā scalis et classe moenia oppidi temptans C., Caesar existimabat temptandam sibi Achaiam (sc. esse) C., nationes bello Ci., urbem, castra L., munitiones testudinibus ac musculis Auct. b. Alx.; pren.: populi Romani ius Auct. b. Alx. zaleteti (zaletavati) se v … , a multis temptatus N. obtožen; occ. (o boleznih) napasti (napadati), popasti (popadati), (z)grabiti, prije(ma)ti, prije(ma)ti se, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, seči (segati, sezati) po čem: corpora (latus aut renes H.) morbo temptantur Ci., oves temptat scabies V.; od tod: autumnus exercitum valetudine temptaverat C. se je (bila) lotila, vina temptatura pedes V. ali vina temptant caput Plin. vino pride (gre) v noge, vino gre (stopi) v glavo, temptatum frigore corpus H.

    II.

    1. poskusiti (poskušati), poizkusiti (poizkušati), preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), skušati, izkušati, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, truditi se za kaj, lotevati se česa: maris altitudinem Isid. meriti (z grezilom), fortunam C., Ci., S., se, alicuius patientiam Ci., oppugnationem L., proelia V., bella frustra Eutr., militiae munia T. poskušati se v … , iter C., H., aditūs V., temptanda via est, quā … V., res saepius frustra temptata Ci., temptare aliquid (naspr. quiescere) Plin. iun.; pesn.: Thetim ratibus V. preizkušati morje z ladjami = pluti (jadrati, ladjati) po morju; tako tudi: Bosporum H., Oceanum T., vadum fluminis Cu., Istrum Cl.; verba temptata O. ki jih kdo skuša izgovoriti, temptare spem pacis, triumphi L. poskušati, ali je kaj upanja za mir, za triumf, dubiam spem armorum Vell. poskušati vojno srečo, auxilium V. poskušati, ali je kaj pomoči, caelestia V. stremeti za nebom, skušati si prilastiti nebo; z odvisnim vprašanjem: Pl., Iuv. idr., temptares, quid populus Romanus ferre posset Ci., temptat, quae sit fortuna facillima V., temptavit (sc. vipera), si qua res (gr. εἴ τι) esset cibi Ph. če je kaj jedi; s finalnim stavkom: quod aliud hoc iudicio temptatur, nisi ut id fieri liceat? Ci., temptavit per partem tribunorum, ut sibi Aegyptus provincia daretur Suet.; impers.: tempatum, ut … L.; z inf.: Cu., Lucr., Pers., Q., Iuv. idr., persuadere temptat N., Triones temptarunt aequore tingi O., vestis temptata revelli O., taurus irasci temptat V., temptare aquā hostem prohibere Hirt.; abs., redko subst. temptātum -ī, n: temptatum a tribuno (poskus tribunov), ut rogationem ferret L.

    2. occ. peljati (voditi) v skušnjavo, skušati, izkušati, skušati dobiti (prepričati itd.) koga o čem, koga (v) kaj, (za)prositi, poprositi, pozvati (pozivati), (raz)drastiti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)dražiti, razvne(ma)ti, razburiti (razburjati), napasti (napadati) itd.: V., H., Mart., Suet. idr., temptata est eius abstinentia a Diomedonte N., temptare animos S., animos civitatum C. skušati si pridobiti, nationes ali rem publicam Ci. vznemirjati, iudicium pecuniā Ci. skušati podkupiti, temptata est eorum fides per promissa T., temptare Iunonem Tib. skušati zapeljati, iras alicuius Lucan.; s finalnim stavkom: nequiquam temptati, ut desisterent L., temptatus, ut umbras carminibus eliceret T.; z odvisnim vprašanjem: unde creditur Domitianus occultis ad Cerialem nuntiis fidem eius temptavisse, an praesenti sibi exercitum imperiumque traditurus foret T.
  • tickle [tikl]

    1. samostalnik
    ščeget(anje), žgečkanje, draženje, draž; srbenje
    (kriket) rahel dotik žoge s kijem
    britanska angleščina, sleng tatinski plen

    2. pridevnik
    zastarelo negotov, nezanesljiv, majav, spremenljiv

    3. prehodni glagol
    ščegetati, žgečkati, dražiti; prijetno vzburiti
    figurativno prijati, biti všeč, goditi; zabavati, razvedriti; laskati; loviti (postrvi) z rokami
    zastarelo jeziti, izzivati
    neprehodni glagol
    ščegetati, srbeti, biti ščegetljiv

    tickled pink sleng ves iz sebe od veselja
    my back (my nose) tickles hrbet (nos) me srbi
    I was tickled at the proposal bil sem polaskan ob predlogu
    it tickled my curiosity to je dražilo, zbudilo mojo radovednost
    it tickled his vanity to je godilo njegovi ničemrnosti
    that will tickle him to mu bo všeč
    to tickle the palate dražiti nebo v ustih, zbujati tek
    to be tickled (nadvse) se zabavati
    to tickle s.o.'s palm, to tickle s.o. in the palm pogovorno, figurativno podkupiti koga; dati komu napitnino
    to tickle the soles of s.o.'s fect ščegetati koga po podplatih
  • ungere*

    A) v. tr. (pres. ungo)

    1. namazati; ekst. zamazati, pomastiti

    2. ekst. podmazati (zobnik):
    ungere le carrucole, le ruote a qcn. pren. komu se prilizovati, koga podkupiti
    ungere il dente pren. mastiti se, jesti na tuj račun

    3. relig. maziliti

    4. pren. dobrikati se

    B) ungersi v. rifl. (pres. mi ungo) namazati se, zamazati se
  • untar na-, po-, za-mazati; (na)maziliti

    untar el carro, untar la mano (fig) podkupiti koga
    untar con (ali: de) grasa namastiti
    pan untado con manteca kruh z maslom
  • vender proda(ja)ti; figurativno izdati, predati, izročiti

    vender a bajo precio poceni prodati
    vender a plazos prodati na obroke
    vender (al) por mayor proda(ja)ti na debelo
    vender al detalle prodajati na drobno
    vender con pérdida, vender perdiendo prodati z izgubo
    vender enteramente razprodati
    vender humos bahati se, napihovati se
    vender salud kipeti od zdravja
    difícil de vender težko prodajen
    sin vender, no vendido neprodan
    venderse prodajati se; dati se podkupiti
    estar vendido (fig) biti izdan in prodan