Franja

Zadetki iskanja

  • продо́вжити -жу док., podáljšati -am dov.
  • продолжать, продолжить nadaljevati, podaljšati;
    продолжить войну nadaljevati vojno;
    продолжить войну podaljšati vojno;
    продолжай! nadaljuj!; naprej!;
    я продолжаю служить stalno služim
  • удлинять, удлинить podaljš(ev)ati
  • dilungare

    A) v. tr. (pres. dilungo) knjižno oddaljiti, oddaljevati; odpraviti, odpravljati

    B) ➞ dilungarsi v. rifl. (pres. mi dilungo)

    1. podaljšati se

    2. knjižno oddaljiti, oddaljevati se

    3. pren. razgovoriti se, na dolgo in široko govoriti:
    dilungarsi in noiose spiegazioni na dolgo in široko razlagati
  • eternize [í:tənaiz] prehodni glagol
    ovekovečiti; podaljšati za nedoločeno dobo
  • let out

    1. prehodni glagol
    izpustiti, osvoboditi; pustiti koga uiti; izdati, izblebetati (skrivnost); podaljšati ali širiti (obleko); dati v najem
    ameriško oprostiti koga nadaljne odgovornosti

    2. neprehodni glagol
    udariti s pestjo, tolči, napasti (at)
    ameriško, pogovorno končati, prenehati

    to let out at s.o. napasti koga (z udarci ali besedami)
    to let out a reef popustiti pas (po obilni jedi)
  • longīscō -ere (incoh. iz longus) dolg posta(ja)ti, podaljš(ev)ati se: neque corpora firma longiscunt quicquam Enn. ap. Non., cum soles eadem facient longiscere longe Enn. ap. Non.; prim. langīscō.
  • odùljati -ām podaljšati se, zdaljšati se: dan je oduljao; naže se sunčani dan, večernje sjenke oduljaše
  • prae-longō -āre -āvī (praelongus) zelo podaljšati: qua subtilitate (sc. naturae rerum artificium) pinnas adnexuit, praelongavit pedum crura (sc. culicis) Plin.
  • produce2 [prədjú:s]

    1. prehodni glagol
    izdelati, izdelovati, pridelati, pridelovati, pridobivati
    figurativno ustvariti, narediti, doseči (učinek itd.); roditi, obroditi (zemlja); izdati (knjigo); pridobivati (rudo, premog)
    ekonomija prinesti, prinašati (dobiček); izvleči (from ; iz žepa itd.)
    pripeljati (priče), predložiti (dokaze); uprizoriti, pokazati (igro, film); predstaviti (igralca); pokazati (vstopnico), predložiti
    matematika podaljšati črto

    2. neprehodni glagol
    izdelovati; prinašati; roditi (sad)
    ekonomija dajati dobiček

    figurativno to produce o.s. producirati se, razkazovati se
    one cannot produce rabbits out of hats človek ne more delati čudežev
    to produce on the line delati po tekočem traku
  • prorrogar [g/gu] odložiti, odgoditi, podaljšati rok

    prorrogar el vencimiento podaljšati plačilni rok
  • raffermare

    A) v. tr. (pres. raffermo) toskansko znova potrditi, potrjevati (v službi, funkciji)

    B) ➞ raffermare, raffermarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ raffermo) toskansko strditi, strjevati se; postati trd

    C) ➞ raffermarsi v. rifl. (pres. mi raffermo) voj. podaljšati rok
  • rempiler [rɑ̃pile]

    1. verbe transitif zopet nakopičiti (des livres knjige)

    2. verbe intransitif, militaire prostovoljno si podaljšati vojaško službo

    sous-officier masculin rempilé ponovno angažiran podčastnik
    rempilé masculin ponovno angažiran vojak
  • respite2 [réspit, réspait] prehodni glagol
    odgoditi, odložiti, podaljšati rok (za dolgove); suspendirati
    vojska zadržati, ustaviti; dopustiti začasno olajšanje, (trenutno) olajšati (bolečine itd.); pomilostiti (na smrt obsojenega)
  • riallungare

    A) v. tr. (pres. riallungo) ponovno podaljšati

    B) ➞ riallungarsi v. rifl. (pres. mi riallungo) ponovno se podaljšati
  • spindle [spindl]

    1. samostalnik
    vreteno; preslica
    tehnično gred, os, osni čep; mera za izpreden bombaž (15.120 jardov)
    tehnično hidrometer; mršav človek, suhec; tanka visoka stvar

    dead spindle nepremično vreteno
    live spindle vreteno, ki se vrti

    2. neprehodni glagol
    botanika zrasti kvišku, rasti v višino; podaljšati se, stanjšati se (kot preslica); "potegniti se" (o osebi)
    prehodni glagol
    napraviti vretenasto
  • продлеваться, продлиться zavleči se, dolgo trajati, podaljš(ev)ati se
  • agony [ǽgəni] samostalnik
    hudo trpljenje, muka; agonija, smrtni boj

    agony column časopisni stolpec, v katerem iščejo pogrešane, prosijo za pomoč itn.
    to pile on (ali up) the agony močno pretiravati; podaljšati trpljenje, trpinčiti
    agony of sorrow srčna bol
    agony of suspense mučna negotovost
  • avtomatično prislov
    1. (vnaprej določeno) ▸ automatikusan
    avtomatično podaljšati ▸ automatikusan meghosszabbít, automatikusan meghosszabbodik
    avtomatično izključiti ▸ automatikusan kizár
    avtomatično izločiti ▸ automatikusan kiszűr
    avtomatično pomeniti ▸ automatikusan jelent valamit
    avtomatično pripadati ▸ automatikusan megillet
    avtomatično priznati ▸ automatikusan elismer
    avtomatično prenehati ▸ automatikusan megszűnik
    avtomatično spremeniti ▸ automatikusan megváltozik
    avtomatično izpasti ▸ automatikusan kiesik
    avtomatično se kvalificirati ▸ automatikusan kvalifikálja magát
    avtomatično se uvrstiti ▸ automatikusan bekerül
    avtomatično preneha funkcija komu ▸ automatikusan megszűnik a tisztsége valakinek
    avtomatično potegniti za seboj koga ▸ automatikusan magával von valakit
    avtomatično potegniti za seboj kaj ▸ automatikusan magával von valamit
    Zamenjava oblasti ne bi avtomatično pomenila tudi bistveno drugačne politike. ▸ A hatalmon lévők leváltása önmagában még nem jelenti, hogy lényegében változik meg a politika.

    2. (samodejno) ▸ automatikusan
    avtomatično sprožiti ▸ automatikusan bekapcsol
    avtomatično preklopiti ▸ automatikusan átkapcsol
    avtomatično se izključiti ▸ automatikusan kikapcsol
    avtomatično se izklopiti ▸ automatikusan lekapcsol
    Stres je temeljni biološki proces, ki ga avtomatično sprožijo naši možgani. ▸ A stressz az agyunk által automatikusan beindított biológiai folyamat.

    3. (nezavedno; refleksno) ▸ automatikusan, önkéntelenül
    povsem avtomatično ▸ teljesen automatikusan
    Nekatera opravila, kot je na primer vožnja avtomobila v mestnem prometu, naši možgani opravljajo povsem avtomatično. ▸ Egyes feladatokat, mint például az autóvezetést a városi forgalomban, az agyunk teljesen automatikusan végzi.
  • commodō -āre -āvī -ātum (commodus)

    I.

    1. primerno urediti (urejati), prilagoditi (prilagajati): trapetum Ca., stirpium natura sic se commodat, ut … Col.

    2. pristaviti (pristavljati), nade(va)ti: spongiae commodandae podici Cael. —

    II. pren.

    1. ugoditi, ustreči, po godu komu storiti: commodabo: sequere hac sis Pl., neque enim cum tuā causā cuipiam commodes, beneficium id habendum est Ci., at publice (državi) commodasti Ci.

    2. iz prijaznosti komu kaj v korist odstopiti (odstopati), prepustiti (prepuščati), posoditi (posojati), da(ja)ti na razpolago, da(ja)ti sploh, podeliti (podeljevati): Pl., Ter., Sen. ph. et tr., Q., Plin. iun. idr., ut haec a Virtute donata, cetera a Fortuna commodata esse videantur Ci., se aurum Caelio commodasse non dicit Ci. da je posodil, quidquid sine detrimento possit commodari, id tribuatur etiam ignoto Ci., c. alicui aurem O. ali aurem patientem c. H. (potrpežljivo) poslušati koga, c. ex illis (iuvenibus) testes … falsos S. postaviti (dati) priče, rei publicae tempus L. časa dati, podaljšati rok, commoda manum Petr. posodi mi roko = usmrti me, parvis peccatis veniam, magnis severitatem commodare T. majhne pregrehe je spregledal, velike strogo kaznoval.

    3. (o stvareh) primeren biti, ugoden biti, znosen biti; abs.: quo (foro) parum commodante Aur.; z dat.: quod nobis commodet Macr., agrum rei publicae commodantem facere Aur. — Od tod

    I. adv. pt. pf. commodātē, v komp.: usurpatum … commodātius Fr., v superl.: si id commodātissimē facias Favorinus ap. Gell. —

    II. subst. pt. pf. commodātum -ī, n

    1. posojilo: Icti.

    2. posojilna pogodba: actio commodati Icti.