Zadetki iskanja
- продо́вжити -жу док., podáljšati -am dov.
- продолжать, продолжить nadaljevati, podaljšati;
продолжить войну nadaljevati vojno;
продолжить войну podaljšati vojno;
продолжай! nadaljuj!; naprej!;
я продолжаю служить stalno služim - удлинять, удлинить podaljš(ev)ati
- dilungare
A) v. tr. (pres. dilungo) knjižno oddaljiti, oddaljevati; odpraviti, odpravljati
B) ➞ dilungarsi v. rifl. (pres. mi dilungo)
1. podaljšati se
2. knjižno oddaljiti, oddaljevati se
3. pren. razgovoriti se, na dolgo in široko govoriti:
dilungarsi in noiose spiegazioni na dolgo in široko razlagati - eternize [í:tənaiz] prehodni glagol
ovekovečiti; podaljšati za nedoločeno dobo - let out
1. prehodni glagol
izpustiti, osvoboditi; pustiti koga uiti; izdati, izblebetati (skrivnost); podaljšati ali širiti (obleko); dati v najem
ameriško oprostiti koga nadaljne odgovornosti
2. neprehodni glagol
udariti s pestjo, tolči, napasti (at)
ameriško, pogovorno končati, prenehati
to let out at s.o. napasti koga (z udarci ali besedami)
to let out a reef popustiti pas (po obilni jedi) - longīscō -ere (incoh. iz longus) dolg posta(ja)ti, podaljš(ev)ati se: neque corpora firma longiscunt quicquam Enn. ap. Non., cum soles eadem facient longiscere longe Enn. ap. Non.; prim. langīscō.
- odùljati -ām podaljšati se, zdaljšati se: dan je oduljao; naže se sunčani dan, večernje sjenke oduljaše
- prae-longō -āre -āvī (praelongus) zelo podaljšati: qua subtilitate (sc. naturae rerum artificium) pinnas adnexuit, praelongavit pedum crura (sc. culicis) Plin.
- produce2 [prədjú:s]
1. prehodni glagol
izdelati, izdelovati, pridelati, pridelovati, pridobivati
figurativno ustvariti, narediti, doseči (učinek itd.); roditi, obroditi (zemlja); izdati (knjigo); pridobivati (rudo, premog)
ekonomija prinesti, prinašati (dobiček); izvleči (from ; iz žepa itd.)
pripeljati (priče), predložiti (dokaze); uprizoriti, pokazati (igro, film); predstaviti (igralca); pokazati (vstopnico), predložiti
matematika podaljšati črto
2. neprehodni glagol
izdelovati; prinašati; roditi (sad)
ekonomija dajati dobiček
figurativno to produce o.s. producirati se, razkazovati se
one cannot produce rabbits out of hats človek ne more delati čudežev
to produce on the line delati po tekočem traku - prorrogar [g/gu] odložiti, odgoditi, podaljšati rok
prorrogar el vencimiento podaljšati plačilni rok - raffermare
A) v. tr. (pres. raffermo) toskansko znova potrditi, potrjevati (v službi, funkciji)
B) ➞ raffermare, raffermarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ raffermo) toskansko strditi, strjevati se; postati trd
C) ➞ raffermarsi v. rifl. (pres. mi raffermo) voj. podaljšati rok - rempiler [rɑ̃pile]
1. verbe transitif zopet nakopičiti (des livres knjige)
2. verbe intransitif, militaire prostovoljno si podaljšati vojaško službo
sous-officier masculin rempilé ponovno angažiran podčastnik
rempilé masculin ponovno angažiran vojak - respite2 [réspit, réspait] prehodni glagol
odgoditi, odložiti, podaljšati rok (za dolgove); suspendirati
vojska zadržati, ustaviti; dopustiti začasno olajšanje, (trenutno) olajšati (bolečine itd.); pomilostiti (na smrt obsojenega) - riallungare
A) v. tr. (pres. riallungo) ponovno podaljšati
B) ➞ riallungarsi v. rifl. (pres. mi riallungo) ponovno se podaljšati - spindle [spindl]
1. samostalnik
vreteno; preslica
tehnično gred, os, osni čep; mera za izpreden bombaž (15.120 jardov)
tehnično hidrometer; mršav človek, suhec; tanka visoka stvar
dead spindle nepremično vreteno
live spindle vreteno, ki se vrti
2. neprehodni glagol
botanika zrasti kvišku, rasti v višino; podaljšati se, stanjšati se (kot preslica); "potegniti se" (o osebi)
prehodni glagol
napraviti vretenasto - продлеваться, продлиться zavleči se, dolgo trajati, podaljš(ev)ati se
- agony [ǽgəni] samostalnik
hudo trpljenje, muka; agonija, smrtni boj
agony column časopisni stolpec, v katerem iščejo pogrešane, prosijo za pomoč itn.
to pile on (ali up) the agony močno pretiravati; podaljšati trpljenje, trpinčiti
agony of sorrow srčna bol
agony of suspense mučna negotovost - avtomatično prislov
1. (vnaprej določeno) ▸ automatikusanavtomatično podaljšati ▸ automatikusan meghosszabbít, automatikusan meghosszabbodikavtomatično izključiti ▸ automatikusan kizáravtomatično izločiti ▸ automatikusan kiszűravtomatično pomeniti ▸ automatikusan jelent valamitavtomatično pripadati ▸ automatikusan megilletavtomatično priznati ▸ automatikusan elismeravtomatično prenehati ▸ automatikusan megszűnikavtomatično spremeniti ▸ automatikusan megváltozikavtomatično izpasti ▸ automatikusan kiesikavtomatično se kvalificirati ▸ automatikusan kvalifikálja magátavtomatično se uvrstiti ▸ automatikusan bekerülavtomatično preneha funkcija komu ▸ automatikusan megszűnik a tisztsége valakinekavtomatično potegniti za seboj koga ▸ automatikusan magával von valakitavtomatično potegniti za seboj kaj ▸ automatikusan magával von valamitZamenjava oblasti ne bi avtomatično pomenila tudi bistveno drugačne politike. ▸ A hatalmon lévők leváltása önmagában még nem jelenti, hogy lényegében változik meg a politika.
2. (samodejno) ▸ automatikusanavtomatično sprožiti ▸ automatikusan bekapcsolavtomatično preklopiti ▸ automatikusan átkapcsolavtomatično se izključiti ▸ automatikusan kikapcsolavtomatično se izklopiti ▸ automatikusan lekapcsolStres je temeljni biološki proces, ki ga avtomatično sprožijo naši možgani. ▸ A stressz az agyunk által automatikusan beindított biológiai folyamat.
3. (nezavedno; refleksno) ▸ automatikusan, önkéntelenülpovsem avtomatično ▸ teljesen automatikusanNekatera opravila, kot je na primer vožnja avtomobila v mestnem prometu, naši možgani opravljajo povsem avtomatično. ▸ Egyes feladatokat, mint például az autóvezetést a városi forgalomban, az agyunk teljesen automatikusan végzi. - commodō -āre -āvī -ātum (commodus)
I.
1. primerno urediti (urejati), prilagoditi (prilagajati): trapetum Ca., stirpium natura sic se commodat, ut … Col.
2. pristaviti (pristavljati), nade(va)ti: spongiae commodandae podici Cael. —
II. pren.
1. ugoditi, ustreči, po godu komu storiti: commodabo: sequere hac sis Pl., neque enim cum tuā causā cuipiam commodes, beneficium id habendum est Ci., at publice (državi) commodasti Ci.
2. iz prijaznosti komu kaj v korist odstopiti (odstopati), prepustiti (prepuščati), posoditi (posojati), da(ja)ti na razpolago, da(ja)ti sploh, podeliti (podeljevati): Pl., Ter., Sen. ph. et tr., Q., Plin. iun. idr., ut haec a Virtute donata, cetera a Fortuna commodata esse videantur Ci., se aurum Caelio commodasse non dicit Ci. da je posodil, quidquid sine detrimento possit commodari, id tribuatur etiam ignoto Ci., c. alicui aurem O. ali aurem patientem c. H. (potrpežljivo) poslušati koga, c. ex illis (iuvenibus) testes … falsos S. postaviti (dati) priče, rei publicae tempus L. časa dati, podaljšati rok, commoda manum Petr. posodi mi roko = usmrti me, parvis peccatis veniam, magnis severitatem commodare T. majhne pregrehe je spregledal, velike strogo kaznoval.
3. (o stvareh) primeren biti, ugoden biti, znosen biti; abs.: quo (foro) parum commodante Aur.; z dat.: quod nobis commodet Macr., agrum rei publicae commodantem facere Aur. — Od tod
I. adv. pt. pf. commodātē, v komp.: usurpatum … commodātius Fr., v superl.: si id commodātissimē facias Favorinus ap. Gell. —
II. subst. pt. pf. commodātum -ī, n
1. posojilo: Icti.
2. posojilna pogodba: actio commodati Icti.