Franja

Zadetki iskanja

  • hotfoot [hɔ́tfut]

    1. prislov
    na vrat na nos, naglo

    2. neprehodni glagol

    ameriško to hotfoot it pobrisati jo
  • jo pron. f

    1. pog. (stvar, ki se ne mara, ne more imenovati):
    dobiti jo po glavi ricevere una stangata, essere conciato per le feste
    pošteno jo izkupiti riportare gravi ferite; prendersi una batosta
    vulg. nastavljati jo darla
    srečno, poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
    pogoditi, uganiti jo trovare sempre la risposta giusta
    urezati jo prendere a suonare
    zagosti jo komu giocare un tiro a qcn.
    zavoziti jo fallire, sbagliare

    2. (z nekaterimi glagoli izraža hojo):
    mahati jo andare, camminare
    ubrati jo prendere un sentiero, avviarsi verso
    (izraža tek, beg):
    pobrisati, odkuriti, popihati jo battersela, svignarsela

    3. (v nikalnih stavkih krepi predmet)
    ni je ženske, ki bi to zmogla nessuna donna sarebbe capace di farlo

    4. (v vzkliku)
    glej jo navihanko ma guarda la furbacchiona!


  • pobrisati jo to take to one's heels, to make off, to bolt
    izkupiti jo to come off badly
  • largar [g/gu] (počasi) spustiti; odvezati; prisoliti (klofuto)

    largar una barbaridad neumnost izblekniti
    largarse na morje zapluti; pobegniti, uiti
    ¡lárgate! proč od tod!
    largarse con viento fresco popihati jo, uiti, pobrisati jo
  • leg-bail [légbéil] samostalnik

    sleng to give leg-bail pobrisati jo
  • move off neprehodni glagol
    oddaljiti se, oditi

    to move off at full speed pobrisati jo
  • per-mūtō -āre -āvī -ātum (per in mūtāre)

    1. popolnoma spremeniti (spreminjati), (za)menja(va)ti (zamenjevati), premenja(va)ti (premenjevati): statum rei publicae Ci., ordinem Lucr., pabula Plin., vices stationum Cu. menja(va)ti, dominos H., vultum Petr., cum argento domum Pl. = pobrisati jo z denarjem.

    2. zamenja(va)ti ((za)menjevati): nomina inter se Pl., habitatum hunc vestis cum isto squalore Cu., aliquem Ganymede Mart., imperium consulare pro regio permutare Val. Max.; occ.
    a) izmenja(va)ti (izmenjevati), odkupiti (odkupovati): captivos L., Aur., unam anum et duas puellas XXX milibus talentûm auri Cu.
    b) kot trgovski t.t. α) menja(va)ti kaj za kaj: plumbum margaritis Plin., sulphurata vitreis Mart. β) denar (raz)menja(va)ti, izmenja(va)ti, zamenja(va)ti (zamenjevati), prenesti (prenašati), nakaz(ov)ati, na menice da(ja)ti ali preje(ma)ti: denarium sedecim assibus Plin., illud, quod permutavi tecum Ci. ep. kar si mi poslal po menici, ut cum quaestu populi pecunia pemutaretur Ci., cures, ut permutetur Athenas Ci. ep. da se denar pošlje po menici (= da se pošlje menica) v Atene. γ) kupiti (kupovati): equos talentis auri Plin., permutatur denariis sex Plin.

    3. čisto (docela, povsem) premakniti (premikati), (za)obrniti ((za)obračati), (za)suka(va)ti: ianuam Varr., arborem in contrarium Plin., ulmus permutanda sic, ut … Plin.; pren.: permutatā ratione Plin. napačno, napak, narobe, obrnjeno.
  • pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

    I.

    1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

    2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
    a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
    b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
    c) navales pedes Pl. veslači.
    d) držalo nosilnice: Cat.
    e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
    f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
    g) pecelj: Col., Plin.
    h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
    i) pedes betacei Varr. korenje pese.

    II.

    1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

    2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

    3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

    4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.
  • pêta heel (tudi pri čevlju, nogavici)

    nizka (visoka) pêta low (high) heel
    čevlji z visokimi pêtmi highheeled shoes pl
    Ahilova pêta Achilles' heel, (občutljivo mesto) (figurativno) tender (ali weak) spot, vulnerable point, weak point
    od glave do pête from head to toe
    na pêtah raztrgane nogavice socks pl worn out at the heel
    on je džentlemen od glave do pête he is every inch a gentleman
    biti (slediti) komu za pêtami to shadow (ali to dog) someone, to dog someone's steps, to be upon someone's heels
    tik za pêtami to come close upon someone's heels, to pursue someone closely
    vedno mi je za pêtami he is always on my heels, he is always following me about (ali dogging my footsteps)
    lizati pête komu (figurativno) to fawn on someone
    napraviti čevlju novo pêto to heel, to reheel a shoe
    pokazati pête (pobrisati jo) to show a clean pair of heels, to take to one's heels, to run (ali to get) away
    pête odnesti (figurativno) to escape
    komaj je odnesel pête he narrowly escaped, he had a narrow escape
    sedeti na pêtah to sit on one's heels
    zavrteti se na pêtah to spin round on one's heels
  • pied [pje] masculin noga (stopalo); stopica (stiha); čevelj (mera, okrog 32 cm); spodnji del; commerce baza, temelj; technique stojalo, podstavek; photographie stativ; familier teleban

    à pied peš
    pied à pied korak za korakom
    au pied de la lettre dobesedno, po črki
    au pied fevé na mestu, brez priprave
    au petit pied v malem (merilu)
    de pied ferme na mestu; trdno, vztrajno
    de la tête aux pieds, des pieds à la tête, de pied en cap od nog do glave
    (statue féminin) en pied (kip) v celi figuri
    sur pied (spet) na nogah, pripravljen; agronomie nepožet, nepokošen; (les) neposekan; (živina) živ
    sur le pied de guerre v vojnem stanju; figuré v sporu, v sovraštvu, skregan
    sur la pointe du pied, des pieds na konicah prstov, po prstih
    sur un pied d'égalité popolnoma enako, brez hierarhičnega razlikovanja
    sur un grand pied na veliko, razkošno
    pied d'alouette (botanique) ostrožnik
    pied botanique, plat, à voûte affaissée kepasta noga (stopalo)
    pieds de derrière, de devant zadnje, sprednje noge
    pied du lit vznožje postelje
    pieds nus, nu-pieds bos
    bête comme ses pieds (familier) neumen ko noč
    coup masculin de pied brca
    gens masculin pluriel de pied pešci
    valet masculin de pied služabnik velike (bogate) hiše, ki vodi povabljence v hišo
    avoir bon pied biti dober pešec
    avoir un pied dans la fosse, dans la tombe imeti eno nogo, biti z eno nogo že v grobu
    avoir bon pied bon œil paziti, varovati se; biti zdrav ko riba
    j'ai pieds et poings liés (figuré) imam zvezane noge in roke, sem brez moči
    avoir toujours un pied en l'air biti vedno na nogah
    en avoir son pied (populaire) biti sit; naveličan česa; ne hoteti večimeti opravka z
    étre à pied d'œuvre biti pripravljen, biti pri delu
    être sur un bon pied avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
    faire le pied de grue dolgo čakati (na istem mestu)
    cela lui fait les pieds to mu daje lekcijo
    faire des pieds et des mains garati, zelo se truditi, napeti vse sile
    fouler aux pieds (po)teptati z nogami
    se lever du pied gauche vstati z levo nogo, biti slabe volje
    lever le pied pobrisati jo, pobegniti (z ukradenim denarjem)
    lâcher pied umakniti se
    marcher sur les pieds de quelqu'un stopiti komu na nogo; figuré skušati koga spodriniti
    mettre pied à terre izstopiti, sestopiti; razjahati
    mettre les pieds dans le plat brezobzirno ravnati ali postopati; figuré ustreliti kozla
    mettre à pied odpustiti (un ouvrier delavca)
    mettre au pied du mur ugnati koga (v kozji rog)
    mettre sur pied postaviti (na noge); izpeljati, izvesti; organizirati
    mettre quelqu'un sur un bon pied komu priskrbeti velike ugodnosti, naučiti koga lepih manir
    perdre pied izgubiti tla pod nogami (v vodi)
    ne pouvoir remuer ni pied ni patte nobenega koraka ne moči večnapraviti
    prendre pied ustaliti se, figuré usidrati se
    prendre quelqu'un au pied levé koga ravno še ujeti, naleteti; zahtevati od koga takojšnjo odločitev
    remettre quelqu'un sur ses pieds komu spet na noge pomagati
    remettre sur pied spet na noge spraviti (bolnika)
    (re)tomber sur ses pieds (vedno) na noge pasti (tudi figuré)
    ne savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili
    sécher sur pied umirati od dolgega časa
    souhaiter d'être à cent pieds sous terre (od sramu) se hoteti vdreti (v zemljo)
    se tirer des pieds (familier) izmuzniti se (od dela)
  • pierna ženski spol noga; krača, stegno; krak

    pierna artificial, pierna postiza, pierna de palo umetna (lesena) noga
    pierna de bota golenica
    pierna de carnero koštrunova krača
    traje a media pierna kratka (ženska) obleka
    a pierna suelta (ali tendida) mirno, brezskrbno, udobno
    dormir a pierna suelta globoko spati
    reirse a pierna suelta na ves glas se smejati
    estirar la pierna umreti
    eso lo hago por debajo de la pierna to je otročje lahko zame
    piernas cruzadas, piernas en tijera prekrižane noge
    piernas delanteras (traseras) sprednje (zadnje) noge
    piernas en O krive (O) noge
    las piernas del pantalón hlačnice
    echar piernas oditi, pobrisati jo; bahari se
    estirar las piernas sprehoditi se
    hacer piernas bahati se; vztrajati pri svojem naklepu
    ponerse sobre las piernas vzpenjati se (konj)
  • pop2 [pɔp]

    1. neprehodni glagol
    počiti (zamašek), odpreti se (kostanj, koruza itd.); sprožiti, ustreliti (at)
    nenadoma se pojaviti; izbuljiti (oči)

    2. prehodni glagol
    hitro odpreti, izvleči (zamašek), sprožiti, izstreliti (naboj)
    ameriško peči koruzo; hitro vtakniti (kaj kam), pomoliti (glavo)
    britanska angleščina, sleng zastaviti

    to pop along švigniti mimo
    to pop away hitro dati stran
    to pop in oglasiti se pri kom, priti na kratek skok
    pogovorno to pop off izginiti, pobrisati jo; zadremati
    pogovorno tudi to pop off the hooks umreti
    to pop on dati klobuk na glavo
    to pop out pomoliti ven; ugasniti luč; pobrisati jo
    to pop up pojaviti se (tudi figurativno npr. težave)
    to pop one's head in the door pomoliti glavo skozi vrata
    pogovorno to pop the question zasnubiti
  • potprášiti pòtprāšīm
    1. nasuti smodnika v prašnico
    2. ekspr. pretepsti, namahati: potprašiti koga napoditi koga; potprašiti pete pobrisati jo; potprašiti kome tur
  • powder1 [páudə] samostalnik
    prah, prašek; smodnik
    farmacija prašek; puder; zagon, polet

    to keep one's powder dry biti pripravljen na vse
    the smell of powder borbeno izkustvo, ognjeni krst
    sleng to take a powder izginiti, pobrisati jo
    pogovorno not worth powder and shot ni vredno truda
    food powder hrana za topove, vojaki
    šport to put more powder into it močneje udariti, igrati z več poleta
  • púrak -rka m
    1. svinčenka
    2. ekspr. trdo kuhan fižol, močno posušena sliva
    3. kozji bobek; kao purak nestati kot kafra izginiti, naglo jo pobrisati
  • scarce [skɛ́əs]

    1. pridevnik
    redek, nezadosten, pičel

    I am scarce of money imam malo denarja
    food was scarce hrane je bilo malo
    to make o.s. scarce odkuriti jo, pobrisati jo; dati se malo videti, ne se kazati, izginiti

    2. prislov
    komaj, z muko, s težavo, težkó, komaj in komaj
  • show*2 [šóu]

    1. prehodni glagol
    pokazati, razkazati, razstaviti (blago), dati na razstavo; prikazovati; odkriti, dokazati, izpričati, razložiti; oznaniti; napraviti (uslugo); voditi, peljati, spremljati (koga)

    2. neprehodni glagol
    (po)kazati se, pojaviti se (v družbi), biti viden, videti se, zdeti se, izgledati (like kot)
    dati predstavo
    sleng priti na cilj na tretjem ali boljšem mestu (na konjskih dirkah)

    to show o.s. pokazati se (v javnosti)
    to be shown to be pokazati se kot
    you'll have to show me! pogovorno to mi boš moral šele dokazati!
    on his own showing he blundered po lastnem priznanju se je zmotil
    the cloth shows blue in this light blago je videti modro ob tej svetlobi
    the dog he showed got the first prize pes, ki ga je dal na razstavo, je dobil prvo nagrado
    to show cause pokazati, navesti vzrok (razloge)
    to show one's colours odkriti svojo naravo (svoje mišljenje)
    to show a thing the fire malo (neznatno) kaj pogreti
    to show s.o. the door pokazati komu vrata
    he showed me to the front-door spremil me je do hišnih vrat
    to show the white feathers figurativno pokazati svojo strahopetnost
    to show the flag sleng uradno izobesiti britansko zastavo (npr. na ladji)
    to show one's hands pokazati svoje karte; (tudi figurativno), odkriti svoje načrte
    to show the hoof figurativno pokazati svojo zlobno naravo
    to show s.o. round (over) the house razkazati komu hišo
    he showed me great kindness izkazal mi je veliko dobroto
    to show a leg pogovorno vstati zjutraj iz postelje; sleng hiteti
    to show a clean pair of heels sleng pokazati pete, pobrisati jo
    to show one's papers pokazati svoje dokumente
    to show one's plans (intentions) pokazati svoje načrte (namere)
    he showed me into the room peljal me je v sobo
    to show signs of fatigue kazati znake utrujenosti
    does this spot show? se ta madež vidi?
    to show bad taste pokazati slab okus
    to show one's teeth pokazati zobe (tudi figurativno)
    to show s.o. about the town razkazati komu mesto
    that shows the truth of the rumour to dokazuje resnico govoric(e)
  • sidle [sáidl]

    1. samostalnik
    gibanje v stran, vijugasto (kačje) gibanje

    2. neprehodni glagol
    gibati se od strani, viti se, zvijati se (kot kača); postrani hoditi, od strani priti, z ramo se prerivati

    to sidle away skrivaj jo pobrisati
    to sidle up boječe, plazeče se približati
  • Staub, der, (-/e/s, -e/Stäube) prah; Staub saugen sesati prah, posesati; Staub wischen brisati prah; viel Staub aufwirbeln figurativ dvigniti dosti prahu; sich aus dem Staube machen figurativ pobrisati jo; vor jemandem im Staub kriechen plaziti se po trebuhu pred (kom); den Staub (einer Stadt usw.) von den Füßen schütteln otresti si z nog prah (kakega mesta itn.); wieder zu Staub werden povrniti se v prah
  • suchen iskati (nach kaj, polizeilich/steckbrieflich s policijo/tiralico); zu suchen haben: was hast du hier zu suchen? kaj iščeš tu?; sein Heil suchen in der Flucht usw.: poskušati se rešiti (z begom); Hilfe suchen bei iskati pomoč (pri), zateči se po pomoč k; Streit suchen iskati prepir; das Weite suchen pobrisati jo; Vergessen suchen in iskati pozabljenje v; seinesgleichen suchen ne imeti para