Franja

dávek (državni) tax; (mestni, občinski) rate

zvezni dávek federal levy; ZDA tax; (carinski, blagovni) duty; (prispevek, dajatev) contribution; zgodovina impost; levy
dávek na tax on, duty on
dávku podvržen, navezan taxable, ratable, assessable, liable to tax, excisable; subject to taxation, liable to pay taxes
oproščen dávka exempt from tax, tax-exempt, taxfree, duty-free
dodaten dávek additional tax, supplementary tax
dávek na dohodek income tax
dávek na dediščino legacy duty, succession duty, estate duty, death duty, pl -ies
dávek na sol salt duty, salt tax
dávek na tobak tobacco tax, duty on tobacco
luksusni dávek luxury tax
direkten, indirekten direct, indirect tax
nabavni dávek purchase tax
obrtni dávek trade tax, ZDA business tax
prometni dávek sales tax, purchase tax
pasji dávek dog tax
katastrski, zemljiški dávek land tax, tax on land, ground rent
patentni dávek patent tax
samski dávek bachelor tax
veselični, zabaviščni dávek entertainment tax, amusement tax, ZDA admission tax
vojni dávek war tax; contribution
zapuščinski dávek death duty, pl -ies
pobiralec dávkov tax collector, taxman
pobiranje dávkov tax collection, levying of taxes
naložiti dávke to impose taxes, to tax; to establish duties
pobirati dávke to exact taxes, to collect taxes, to levy taxes, to tax
znižati dávek to cut a tax
naložiti težak dávek to impose a heavy tax ali tax burden
utajiti dávke to evade taxes
plačati svoje dávke to pay one's taxes (ali rates)
plačati svoj krvni dávek to pay one's blood-tax (the duty of fighting for one's country)

dávek impôt moški spol , contribution ženski spol , taxe ženski spol , droit moški spol

direktni (indirektni) davek impôt direct (indirect), contribution directe (indirecte)
pobirati davek lever (percevoir) un impôt
blagavni prometni davek impôt moški spol sur le chiffre de ventes
občinski davek impôt communal
prometni, poslovni davek taxe sur le chiffre d'affaires
davek na dohodek, dohodninski davek taxe ženski spol sur le(s) revenu(s)
davek na dobiček impôt sur les bénéfices
davek na plače in mezde impôt sur les traitements et salaires
zemljiški davek impôt foncier, contribution foncière, taxe sur la valeur foncière
krvni davek impôt moški spol du sang
pasji davek impôt moški spol sur les chiens
samski davek impôt sur les célibataires
solni davek impôt sur le sel, (zgodovina) gabelle ženski spol
veselični davek taxe ženski spol sur les spectacles et divertissements
vojni davek impôt moški spol de guerre

dávek (-vka) m

1. tassa, imposta:
pobirati davke riscuotere le imposte
odmeriti davke tassare
plačati davke pagare le tasse
utajiti davke evadere il fisco
občinski davek imposta comunale
prometni davek, davek na promet, od prometa imposta sull'entrata
davek na dohodek imposta sul reddito
zemljiški davek imposta fondiaria
direktni, neposredni davek imposta diretta
indirektni, posredni davek imposta indiretta
oproščen davka esentasse

2. pren. tributo:
krvni davek tributo di sangue

dávek impuesto m ; contribución f

luksusni (neposredni, občinski, zemljiški, prometni) davek impuesto suntuario (indirecto, municipal, territorial, sobre la venta)
obrtni davek contribución industrial
obremenjen z davki gravado con impuestos
izterjava davkov recaudación f, recaudamiento m (de contribuciones)
plačati, pobirati, znižati, zvišati davek pagar, cobrar, reducir, aumentar un impuesto

decurrō -ere dēcurrī (starejše dēcucurrī) dēcursum

I.

1. dol (navzdol) teči, dol hiteti, dol dirjati, dol peljati (voziti) se: cerva fugiens lupum e montibus exacta per campos inter duas acies decurrit L., eques Romanus elephanto supersedens per catadromum decucurrit Suet.; pren.: d. per vestigia paternae virtutis Iust. stopinje pobirati za očetovo krepostjo, posnemati očetovo krepost ali očeta v kreposti. Izhodišče s samim abl. ali s praep.: caprae decurrēre iugis L., d. cito (adv.) tramite V., clivo Capitolino Vell., ab agro Lanuvino H., ab arce V., ex arce L., de tribunali L., Smer v samem acc.: d. rus Ci. oditi na kmete; v acc. s praep.: ad naves C., ad mare L.; z adv.: d. sursum deorsum Plin.; pren.
a) (o vodi) teči, dreti: monte decurrens velut amnis H., saxosas inter decurrunt flumina valles V., amnis in mare decurrit L. se izliva, a te decurrit ad meos haustūs (do kraja, kjer jaz pijem) liquor Ph.; (o drugi tekočini): multa pituita decurrit Cels.
b) (o svetu) navzdol se razprostirati: a quibus (montibus) tota (India) decurrit in planitiem Plin.
c) (o ladjah) navzdol (pri)pluti: naves longae … in magnum portum Syracusas ex alto (z odprtega morja) decurrēre L., eo (tja) classis decurrit L., quo (kamor) classes decurrerent Auct. b. Afr., uti naves, quae frumentum subvectassent, onustae rudere decurrerent T.; pesn. (o osebah) = pluti, voziti se, jadrati: d. pelago aperto V., tuto mari (pren.), super aequora, celeri cymbā O.; abs.: puto te belissime cum Mescinio decursurum Ci. ep. da se … prepelješ (iz Grčije v Italijo).
č) čez kaj hiteti: d. per materiam stilo quam velocissimo Q. s kar najurnejšim peresom prek snovi hiteti, est usus quidam irrationalis, quem Graeci ἄλογον τριβήν (nerodno veščino) vocant, quā manus in scribendo decurrit Q.

2. (occ.) voj. navzdol se pomakniti (pomikati): milites ad flumen decucurrerunt C., cum ipsi ex montibus in vallem decurrerent C.

3. (z oslabljenim pomenom predloga de) sploh teči, (od)hiteti: Caesar ad cohortandos milites … decucurrit C., quam si (equus) in spatio (na dirkališču) decurreret N., ter circa accensos … decurrēre rogos V. so slovesno obhodili, visus decurrere piscis ad hamum H. da hitro plava k … ; occ. (voj.) v vrsti mimo korakati, poseb. pri (vojaškem) pregledu, defilirati, manevrirati (na vojaški vaji): crebro milites decurrere cogebat L., simulacrum decurrentis exercitus L., primo die legiones in armis … decurrerunt L. „so defilirale … v paradi“, quinto die iterum in armis decursum est L., mos erat lustrationis sacro peracto decurrere exercitum L., miles sine gladio decurrens Q., honori patris princeps ipse cum legionibus decucurrit T., circa quem (honoris tumulum) deinceps stato die quotannis miles decurreret Suet.

4. pren.
a) nagniti (nagibati) se k čemu, poda(ja)ti se v kaj, zateči (zatekati) se k čemu, h komu: ad haec extrema iura tam cupide decurrebas Ci., d. ad istam cohortationem Ci., omnium eo sententiae decurrerunt, ut pax … peteretur L., decurritur ad illud extremum … senatus consultum „dent operam consules … “ C., postremum eo decursum est, ut populus proconsuli creando … comitia haberet L., d. ad miseras preces H., ad medicamenta Cels., ad Philotam Cu., ad tacita suffragia quasi ad remedium Plin. iun., ad consulendum te Plin. iun., ad Alexandri exercitum, ad oraculum Iust., ideo se non illuc decurrere, quod promptum rescriptu T.
b) v govoru, pripovedovanju napredovati: plura de hoc, cum membratim historia decurret Plin., in hac (rerum repetitione) decurrendum per capita Q., quibus generibus per totas quaestiones decurrimus Q.; (poseb. o ritmu) = teči: versus semper similis est sibi et una ratione decurrit Q., rythmi, quā coeperunt sublatione ac positione, ad finem usque decurrunt Q.
c) (časovno) zdržema teči: origo domini decurrens ab Abraham ad Mariam Tert.

— II.

1. pren. poteči: nunc video calcem (gl. calx²), ad quam cum sit decursum, nihil sit praeterea extimescendum Ci., iam quadrigae meae decucurrerunt, ex quo podagricus factus sum Petr. = moje veselosti je konec.

2. trans.
a) preteči, predirjati, prehoditi (pot): septingenta milia passuum vis esse decursa biduo? Ci., quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., decursa novissima meta est O. (pren.), noctis decurso itinere Pac. fr., vada salsa d. Cat. prepluti.
b) pren. preteči (pretekati) = preživeti (preživljati), dokončati, dovršiti: decurso aetatis spatio Pl., prope actā iam aetate decursāque Ci., decurso lumine vitae Lucr., d. spatium amoris Lucr., inceptum unā decurre laborem V. spremljaj me pri začetem delu, decursum vitae spatium O., d. vitam Pr., Ph., decurso iam gravissimo tempore Cels., rursus mihi videor omnium, quae decucurri, candidatus Plin. iun. kar sem doživel; occ.
a) (o)pustiti kaj, odvaditi (odvajati) se česa: d. vitia Ci. ep.
b) razpravljati, razložiti (razlagati): ista, quae abs te breviter de arte decursa sunt Ci., equos pugnasque virûm decurrere versu Stat. opevati.

denár money; žargon brass, lolly, dough; (kovan) coin, coinage, hard money, hard cash, specie; (papirnati) soft money, paper money, bank notes pl, currency, token money; (drobiž) change; (gotovina) ready money; (v prometu) currency; (ženi za drobnarije) pin-money; (sredstva) pecuniary resources, capital

ponarejen denár counterfeit money
razpoložljiv denár disposable funds pl
presežni denár surplus money
tuj, inozemski denár foreign money
lahko zaslužen denár ZDA žargon fast buck
pri denárju in cash
brez denárja penniless
denárja kot smeti loads of money
lovec na denár (na doto) fortune hunter
v škripcih za denár short or money, out of cash, in money difficulties, hard up for money
kovnica denárja mint
obtok denárja circulation of money
pomanjkanje denárja lack (ali shortage) of money, financial stringency
predal za denár money-box, till
tečaj denárja rate of exchange, value
posojevalec denárja moneylender
kopičenje denárja accumulation of money, slabšalno money-grubbing
denár v obtoku money in circulation
za denár je trda money is tight
biti pri denárju to be in the money, to be flush, pogovorno to be quids in
ne biti pri denárju to be short of money (ali of cash, pogovorno of the ready), to be broke, to be out of cash, to have no money
biti čisto brez denárja (suh kot poper) to be dead broke
dobiti denár povrnjen to get (ali to have) one's money refunded
za noben denár ne morem tega dobiti I can't get it for love or money
dolgovati denár to owe money
dvigniti denár to draw money, to withdraw money (iz from)
denár ne igra vloge money (is) no object
imeti mnogo denárja to have plenty of money
ima denárja kot pečká he is rolling in money
nimam nič denárja pri sebi I have no money on me
ima denárja kot smeti he has tons of money
izdati (potrošiti) denár to spend money
izgubiti denár to lose one's money
investirati denár to invest money
hraniti (varčevati) denár to save money
to gre v denár that's making (real) money
kovati denár to coin, to mint money
najeti denár pri banki to raise money at the bank
z denárjem se da vse napraviti money talks
denár proč metati to let money go down the drain
bil je ogoljufan za svoj denár he was cheated (ali swindled) out of his money
narediti si denar (figurativno) to feather one's nest
podpirati z denárjem to subsidize (koga someone)
lahko se pod nosom obrišeš za svoj denár you may whistle for your money
kopičiti si denár to hoard money
pobirati denár to raise (ali to collect) money
posoditi denár to lend out money
naložíti denár to invest money
potrošiti denár to spend money
razsipavati z denárjem to spend money right and left
prihraniti mnogo denárja to have a nest egg put by
priti na dan z denárjem to come out with one's money
spremeniti v denár (vnovčiti) to turn (ali to convert) into cash
spraviti kaj v denár (vnovčiti) to make money of something, to realize, to convert into money
lahko in hitro služiti denár (figurativno) to coin money
prispevati denár to contribute money
on me stane mnogo denárja he is a heavy burden on my purse
ta posel me je spravil ob denár this business (ali transaction) has left me out of pocket
ta posel mi je prinesel denárja this deal has paid off
zasluži mnogo (kup) denárja he is earning a lot of money
(po)vrniti denár to refund (ali to reimburse) money
vložiti denár v to put (ali to deposit) money in
vnaprej dati, plačati denár to advance money
valjati se v denárju to be rolling in money, to be as rich as Croesus
zbirati, zbrati denár to collect money
to znese mnogo denárja that amounts to a lot of money
denár je sveta vladar money rules the world
denár ali življenje! your money or your life!, stand and deliver!
priti do denárja, podedovati denár to come into money

desetína (kakih 10) about ten; (dajatev) tithe

pobirati desetíno to levy tithes
naložiti desetíno to tithe
oproščen desetíne tithe-free

dîme [dim] féminin, histoire desetina (davek)

lever, payer, abolir la dîme -pobirati, plačati, ukiniti desetino

drobtína miette ženski spol ; bribe ženski spol , brin moški spol , bout moški spol , fragment moški spol

krušne drobtine miettes de pain
povaljati v drobtinah in jajcu paner
pobirati drobtine ramasser les miettes

écumer [eküme] verbe transitif posneti ali odstraniti peno (le sirop s sirupa); figuré odnesti, kar je dobrega, pobrati (dobre stvari); verbe intransitif biti pokrit s peno; peniti se (de rage od jeze)

écumer les mers gusariti na morju
écumer des nouvelles pobirati, skupaj znašati novice

ēlevō -āre -āvī -ātum

1. dvigniti (dvigati), (pri)vzdigniti ([pri]vzdigovati): Ap., summam contabulationem C., quantum storearum demissio patiebatur, tantum elevabant C., oculos elevare Vulg.; pesn.: elevat hunc pluma Cl.; occ. vzdigajoč odvze(ma)ti: fructum Col. brati, nabirati, pobirati; pesn.: neve … meas elevet aura preces Pr. in ne odnesi mojih želja.

2. (o)lajšati, (o)slabiti, zmanjše(va)ti, tudi pobi(ja)ti, ovreči: nihil est, quod tam elevet aegritudinem Ci., suspiciones offensionesque el. Ci., perspicuitas argumentatione elevatur Ci., vos elevatis vestram auctoritatem L., elevabatur index L. ni bil dosti verjeten.

3. manjšati = v nič devati: Tib., Q., Suet., eius facta L., res gestas L., famam captae urbis verbis elevare L.

emboîter [ɑ̃bwate] verbe transitif dati v škatlo; vtakniti neko stvar v drugo stvar; théâtre izžvižgati

s'emboîter vklopiti se, včepiti se
emboîter le pas à quelqu'un pobirati stopinje za kom, posnemati koga, ravnati se po kom; militaire ujeti korak

épi [epi] masculin klas; (železnica) krajši stranski tir; stojalo za knjige; čop las

épi de faîtage okrasek na slemenu strehe
épi de maïs koruzni storž
épi du vent (marine) smer vetra
glaner des épis pobirati klasje, paberkovati
monter en épi iti v klasje

hat¹ [hæt] samostalnik
klobuk; kardinalski klobuk
figurativno kardinalstvo

sleng my hat! za vraga!
top hat cilinder
britanska angleščina, sleng a bad hat pokvarjenec
as black as my hat čisto črn
figurativno red hat kardinalstvo
hat in hand hlapčevsko, servilno
high hat domišljav
hats off to him! klobuk dol pred njim!
under one's hat v tajnosti, skrivoma
ameriško at the drop of a hat takoj, zaradi najmanjšega povoda
I'll eat my hat if naj me vrag vzame, če
his hat covers his family čisto sam je, nikogar nima
to hang up one's hat in s.o.'s house obnašati se v tuji hiši po domače, ugnezditi se pri kom
to keep it under one's hat obdržati kaj zase
to pass (ali send) round the hat for pobirati denarne prispevke za
to raise one's hat odkriti se v pozdrav
to receive the hat postati kardinal
to take one's hat off to s.o. klobuk pred kom sneti
to throw one's hat in the ring izzvati koga na boj
to talk through one's hat širokoustiti se, pretiravati
to touch one's hat dotakniti se klobuka v pozdrav

impôt [ɛ̃po] masculin davek, dajatev; pluriel davkarstvo

impôt direct, indirect neposreden, posreden davek
impôt (sur les articles) de iuxe, sur le luxe, somptuaire davek na luksus
impôt sur les bénéfices, sur les boissons, sur le capital d. na dobiček, pijače, kapital
impôt sur les célibataires samski d.
impôt communal, foncier občinski, zemljiški d.
impôt de consommation d. na potrošnjo, trošarina
impôt sur le revenu davek na dohodek
impôt sur les salaires et les traitements davek na mezde in plače
impôt du sang krvni davek, obvezna vojaška služba
impôt sur successions, successoral d. na dediščino
impôt sur les voitures, véhicules, automobiles d. na avtomobile
accroissement masculin des impôts zvišanje davkov
arrérage masculin, reliquat masculin d'impôts davčni zaostanek
assujetti à l'impôt, passible d'impôt davku zavezan
déclaration féminin d'impôt davčna napoved
exempt, exonéré d'impôt oproščen davka
exemption féminin d'impôt neobdavčenost
exonération féminin de l'impôt oprostitev od davka
payeur masculin d'impôt davkoplačevalec
percepteur masculin des impôts davkar
perception féminin des impôts pobiranje davkov
réduction féminin des impôts zman, jšanje davkov
remboursement masculin, restitution féminin de l'impôt povrnitev, povračilo davka
remise féminin de l'impôt odpis davka
sursis masculin au paiement de l'impôt odlog za plačanje davka
taxation féminin d'impôts davčna ocenitev
terme masculin de l'impôt zapadlost davka
fraude féminin à l'impôt utaja davka
asseoir un impôt, établir l'assiette d'un impôt davčno oceniti
augmenter les impôts povečati davke
faire sa déclaration d'impôts napovedati svoje davke
frapper, grever d'impôts obdavčiti, obremeniti z davki
exonérer de l'impôt oprostiti davka
lever, percevoir un impôt pobirati davek
payer ses impôts plačati svoje davke
soustraire des impôts poneveriti, utajiti davke
réduire les impôts zmanjšati davke

īn-sistō -ere, īnstitī

I.

1. postaviti (postavljati) se na (ob) kaj, k čemu stopiti (stopati): Pl., Val. Max., per temonem procurrebant et in iugo insistebant C., insistebat in manu Cereris simulacrum Victoriae Ci. je stala podoba korakajoče Viktorije, in sinistrum pedem Q., margine ripae O., ille cingulus lunae, in quo qui insistunt (stojijo) Ci.; pren.: nos in tantā gloriā insistentes Ci. opirajoči se na … ; z dat.: ut proximi iacentibus insisterent C., ramis O., Sil., hastae Aur. opreti (opirati) se, villae, quae … margini insistunt Plin. iun. trdno stojijo, so sezidane na robu; pren.: vestigiis alicuius insistere Ci., L., Sen. rh. stopinje pobirati za kom, hoditi po stopinjah koga; s prolept. obj.: vestigia insistere plantis primis V. prve stopinje storiti, ubrati, prehoditi, shoditi (v pf.)

2. occ.
a) stopiti (stopati): Suet., neque ordines servare neque firmiter insistere poterant C. trdno stati, stališče zavzeti, dissolutis membris insistere nequibat T., digitis (abl.) i. O. postaviti se na prste = summis digitis i. Sen. rh.
b) stopiti (stopati) na (v) kaj, nastopiti (nastopati) pot, kreniti po poti; konkr.: sceleratum insistere limen V., iter Pl., vestigia certa viae Lucr.; metaf.: iter, quod insistis, approbo L., viamque insiste domandi V., aliquam rationem pugnae insistere C. držati se, quam insistam viam ali quā quaerere insistam viā Ter.; abs.: ne … prave insistas Ter. da ne kreneš po napačni poti.
c) biti komu za petami, pritiskati za kom, koga zasledovati, preganjati, pestiti ga: referentibus pedem L., dies noctesque hostibus L.; pren.: bellum insistit moenibus L., vis mali i. alicui Ci., nimium institerat viventi H. je bil pestil.

3. metaf. (kak posel) zavzeto (marljivo, prizadevno) opravljati, skrbno se baviti s čim, poprijeti (lotiti) se česa, siliti na kaj, ne odstopiti od česa; intr.: totus insistit in bellum Ci., in dolos Pl., ad spolia legenda L. ravnati se na … ; pass.: in exitium insistitur T. silijo na … ; z dat.: Plin. iun., Vell., acrius obsidioni Cu., rebus magnis Tib., spei L. vda(ja)ti se upanju, studiis Q.; trans.: Pl., i. negotium, munus Ci., rationem belli C. ravnati se po vojnem načrtu; occ. vztrajati pri čem, nadaljevati, še naprej delati kaj: ut primum fari potuit, sic institit ore V. je nadaljeval; z inf.: ceteros institit tueri N., eos vestigiis sequi institit L., institit Arpos oppugnare L. —

II.

1. ustaviti (ustavljati) se, obstati, postati (postojim), postajati, mirno stati, ne ganiti se: (planetarum) motus tum incitantur, tum retardantur, saepe etiam insistunt Ci., stellae insistunt (navidezno) Ci., insistentibus et irridentibus, qui … T.

2. metaf. (v govoru) prenehati, prekiniti (govor): quae cum dixisset paulumque institisset Ci. quid est cur claudere aut insistere orationem malint, quam cum sententia pariter excurrere? Ci., efficiendum est nobis, ne fluat oratio, ne vagetur, ne insistat interius Ci., insistentes clausulae Q.; occ. pomuditi se pri čem: profuit assidue vitiis insistere amicae O., si singulis insistere velim, progredi iste non possit Ci.

2. trdno osta(ja)ti pri čem, trdo vztrajati pri čem, ne odnehati od česa, ne odstopiti od česa: importune Ci., crudelitati T.; z inf.: sequi Ci., flagitare Cornutum, ut … Ci., orare dictatorem L.

3. sprenevedati se, dvomiti: in reliquis rebus Ci.

kakec samostalnik
olepševalno (iztrebek) ▸ kaki, kaka

klàsje s klasje: zlatno klasje; žeti, mlatiti klasje; kupiti klasje pobirati klasje

klásje espigas f pl

pobiralec klasja espigador m
iti v klasje espigar
pobirati klasje espigar

lesen (las, gelesen)

1. Geschriebenes: brati, prebrati, čitati, prečitati; an Hochschulen: predavati; im Parlament: razpravljati o; Korrektur lesen delati korekture; Gedanken lesen brati misli; die Messe lesen brati mašo; in/von den Augen usw.: prebrati iz oči itd.; sich gut lesen dobro zveneti, dobro izzveneti; jemandem die Leviten lesen brati (komu) levite, brati (komu) kozje molitvice

2. Trauben, Beeren usw.: trgati, obirati; Erbsen, Bohnen usw.: prebirati, prebrati; Ähren lesen pobirati