Franja

proclividad ženski spol nagnjenost, pobočje

prōclīvitās -ātis, f (prōclīvus)

1. lega (sklonjenost, nagnjenost) naprej, navzdol nagnjen prostor, položnost, pobočje, navzdolje, reber, nagib, strmina, strmost (naspr. declivitas): parvula Auct. b. Afr.

2. metaf. nagnjenost k čemu: ad morbos, ad aegrotandum Ci., haec igitur proclivitas ad suum quodque genus a similitudine corporis aegrotatio dicatur, dum ea intellegatur ad aegrotandum proclivitas Ci., sed haec in bonis rebus, quod alii ad alia bona sunt aptiores, facilitas nominetur, in malis proclivitas Ci.

rampa ženski spol (gorsko) pobočje; sestop; dovoz, privoz; rampa

ranfla ženski spol ameriška španščina pobočje, breg

recuesto moški spol pobočje, strmina

resbaladero moški spol spolzko mesto; drsalnica; ameriška španščina pobočje

riba ženski spol pobočje, breg, strmina

riva f

1. obala, breg; obrežje:
toccare la riva priti na obalo

2. breg, pobočje

3. rob

4. navt. vrh jamborja

rompiente moški spol valolom; pobočje; obalna čer

shelving [šélviŋ]

1. samostalnik
police, regali; namestitev polic
figurativno odložitev (na pozneje, na stran); nagnjenost, poševnost, pobočje, strmina

2. samostalnik
položen, nagnjen, poševen

slant [sla:nt]

1. samostalnik
poševnost, nagnjenost; strmina, pobočje, nagib
ameriško tendenca, vidik; pogled s strani

on the slant poševno, napošev
slant of the roof nagib strehe
slant of wind navtika kratkotrajna rahla sapica
to be on the slant biti nagnjen
to take a slant at vreči pogled s strani na

2. pridevnik
poetično nagnjen, poševen, malo postrani, počez ali postrani postavljen
ameriško, figurativno pristranski

slant-eyed poševnih oči (Mongoli)

3. neprehodni glagol & prehodni glagol
nagibati (se), biti nagnjen, biti poševno usmerjen; postrani, poševno položiti, usmeriti
figurativno imeti nagnjenje (towards do, za)
ameriško biti pristranski
figurativno prirediti za določen namen

a magazine slanted for farm workers za kmečke delavce (bralce) prirejen magazin

slope¹ [slóup] samostalnik
nagnjenost, nagib, breg, pobočje, poševnost, strmina, padec, višinska razlika; poševen rov (v rudniku)
vojska poševni položaj puške

on the slope poševno
in a gentle slope v blagi strmini
the slope is less than 5 feet višinska razlika je manj kot 5 čevljev
to carry one's rifle at the slope vojska nositi puško poševno na rami
to climb a slope vzpenjati se po strmini, po bregu
to give a slope to napraviti (nekaj) stnno, dati nagib (čemu)

spalla f

1. rama; hrbet; križ:
spalle magre, robuste suha, krepka ramena
alzata di spalle zmig z rameni
articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
violino di spalla glasba prva violina
spall'arm! voj. puško na ramo!
a spalla na ramenih
alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
avere buone spalle biti krepek
avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
guardarsi le spalle varovati si hrbet
lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga

2. zool. pleča; pleče

3. obl. rama

4. pobočje, brežina

5. nasip

6. arhit. opornik

7. gled. (komikov) sogovornik, replikator

8.
fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč

9. tisk višina knjižnega hrbta

spalto m

1. voj. pobočje (trdnjavskih okopov)

2.
spalti šport stopnišče (na stadionu)

spiovēnte

A) agg. padajoč (lasje); močno nagnjen (streha); šport visok (strel)

B) m

1. gradb. strešina

2. geogr. pobočje

3. šport visok strel

strána ž, tož. strânu, mn. strâne
1. stran: strana svijeta; ležati na lijevoj, na desnoj -i; gledati sa -e od strani; prva strana u knjizi; okrenuti govor na drugu -u obrniti pogovor na drugo stran; prostirati, širiti se na sve -e; na -u ići iti na stran; na -u metnuti, ostaviti na -u dati, pustiti na stran; na -u pozvati na stran poklicati: novu -u okrenuti novo stran obrniti, na novo začeti; s božje -e moliti za božjo volji, pri kriščevih ranah rotiti; zarađivati sa -e po strani zaslužiti; nauka mu nije sa -e znanost mu ni postranska zadeva; na sve četiri -e svijeta; šalu na -u šalo na stran; debela strana zadnjica, rit
2. stranica, stranska ploskev: kocka ima šest strana
3. tujina: otići na stranu, živjeti na -i
4. kraj, pobočje: strana brijega
5. spol: muška i ženska strana; držati kome -u podpirati koga; s onu -u na drugi strani; ćorava mu strana! naj ga vrag vzame!

subida ženski spol vzpon; (gorsko) pobočje, višina; dvig cene; povišanje, pomnožitev

subida del agua naraščanje vode, poplava
subida al cielo vnebovzetje
subida al monte vzpon na goro
subida al poder nastop vlade, prevzem oblasti
subida al trono zasedba prestola
subida del precio podražitev
de gran subida, gran caída kdor visoko leta, nizko pade

talud moški spol brežina, pobočje, nagnjenost, položnost

talus² [téiləs] samostalnik
pobočje, reber, strmina, breg
geologija peščeni plaz, griža (ob vznožju gore)

talus [talü] masculin pobočje, strmina; poševnost

en talus poševen; strm