Franja

Zadetki iskanja

  • vorace agg.

    1. ješč; nenasiten

    2. ekst. požrešen, lakomen; pohlepen

    3. pren. pogolten; uničevalen
  • voráce -i adj.

    1. nenasiten; lakomen

    2. požrešen
  • voracious [vəréišəs] pridevnik (voraciously prislov)
    požrešen, nenasiten; lačen kot volk
    figurativno pohlepen, lakomen

    voracious appetite nenavaden tek; volčja lakota; požrešnost
    voracious reader knjižni molj (oseba)
    to eat one's food voraciously požrešno jesti (svojo) hrano
  • vorāx -ācis, adv. vorāciter (vorāre) zlahka in rad požirajoč, goltajoč, požrešen, požrten, pogolten, nenasiten, starejše gladoven, goltav, golten, samogolten: Vulg., Lact. idr., venter O., quae Charybdis tam vorax? Ci., pontus Lucan., flamma Sil., ignis voracior O., culus voracior Cat., si hoc ipsum voraciter invaserat Macr.; pren.: usura Lucan., impensae Val. Max.
  • voraz (množina: -ces) požrešen
  • vulturous [vʌ́lčərəs] pridevnik
    jastrebji
    figurativno pohlepen, lakomen, požrešen, grabežljiv, roparski
  • wide-mouthed [wáidmáuðid] pridevnik
    ki ima velika usta (oseba), veliko odprtino (steklenica, vaza itd.); s široko odprtimi usti
    figurativno gobezdav; požrešen
  • wolflsh [wúlfiš] pridevnik (wolflshly prislov)
    volčji
    figurativno divji, razbojniški, krut; požrešen, grabežljiv
    ameriško, pogovorno lačen kot volk
  • ždȅrav -a -o požrešen
  • заже́рливий прикм., nènasíten prid., požréšen prid.
  • ненаже́рливий прикм., požréšen prid., nènasíten prid.
  • обжорливый (gov.) požrešen
  • прожорливый požrešen
  • goinfre [gwɛ̃frə] masculin hud jedec, požeruh, požrešen človek; zajedavec, prisklednik
  • inghiottonire, inghiottonirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ inghiottonisco) postati požrešen
  • ingolosire

    A) v. tr. (pres. ingolosisco)

    1. vzbuditi požrešnost; narediti, delati požrešnega

    2. pren. mikati, privlačiti

    B) ➞ ingolosire, ingolosirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ingolosisco) postajati požrešen
  • lickerish [líkəriš] pridevnik (lickerishly prislov)
    sladkosneden; požrešen pohlepen, pohoten
  • venter, ventris, m (iz *u̯end-tri, *u̯end-ri ali *u̯ent-ri (oz. *u̯n̥d/t-); prim. vēsīca)

    1. trebuh, trup, živòt: Varr., Cels., Col., Plin., Lucr., Sen. ph., Mart. idr., fabā venter inflatur Ci., non latus aut ventrem, sed caput et collum petere Ci.

    2. occ.
    a) želodec: Pl., Ci., Plin., Iuv., Hier. idr., ventrem fame domare L., inani ventre diem durare H., ut non minus animo quam ventre convivae delectarentur N. nič manj duševno kot telesno, quidquid quaesierat, ventri donabat H. je navadno zažrl; šalj.: hic in ventrem sumpsit confidentiam Pl. se je naužil srčnosti = se je osrčil; meton. želodec, trebuh α) = požrešnost: ventri operam dare Pl. ali oboedire S. ali servire Lact. streči trebuhu, podrejati se trebuhu, ventri donabat avaro H., ventri dediti Aug. β) = požrešnež, požrešen človek, snedež, sneda: vivite, ventres Luc. ap. Non., iste venter Luc. ap. Non. γ) venter Faliscus = nadevani želodec, tlačenka, starejše sežeta klobasa: Varr., Mart.
    b) = alvus trebuh, trebušje: fluor ventris Cels., venter profluit, solvitur Cels., venter mollitur Plin., venter movetur Suet., ventrem facere Veg. redno opravljati svojo potrebo, quasi ad ventri solita secedens Aur. kakor da bi šel na svojo potrebo, kakor da bi šel na stranišče.
    c) materino telo, maternica: Icti. idr., venter gravis maturo pondere O., homines in ventre necare Iuv.; meton. telesni plod (sad), otrok: ventrem ferre nositi, biti noseča (o ženski): L.; biti breja, nositi (o živali): Varr. idr., tuus venter Pactumeius H., ventri prospicere, venter institutus, exhereditatus Icti.

    3. metaf. kaj trebušnatega, trebuh, bočina, vzboklina, izboklina, bok: Pr., Plin., Dig. idr., si paries ventrem faceret Plin. ko bi se bočila, cresceret in ventrem cucumis V. v trebušnat plod, venter lagoenae Iuv., aquae ductūs Vitr. trebuh vodovoda (= del vodovoda, napeljan po dolini med dvema gorskima vznožjema).
  • чревоугодничать biti požrešen, zreti
  • appetite [ǽpitait] samostalnik (for)
    tek, apetit; poželenje

    canine appetite volčja lakota
    to be given to appetite biti požrešen
    the appetite is concealed under the teeth, appetite comes with eating šele ko začnemo jesti, dobimo tek
    to sharpen (ali whet) the appetite povzročati, narediti tek
    appetite is the best sauce lačnemu vse tekne