Franja

plapoláti (ogenj) flamb(oy)er ; (v vetru) flotter, voleter, voltiger ; (luč) vaciller

plapolati v vetru voleter (ali flotter) au gré du vent, voler à tous les vents
plamen plapola la flamme volette
zastave plapolajo les drapeaux flottent
plapolajoč plamen flambée ženski spol

plinsk|i (-a, -o) gasgefüllt, Gas- (alarm der Gasalarm, avtomat der Gasautomat, bojler die Gastherme, detektor der Gasspürer, das Gasspurgerät, generator der Gasgenerator, gorilnik der Gasbrenner, izstrelek vojska das [Gasgeschoß] Gasgeschoss, kuhalnik der Gaskocher, motor die Gaskraftmaschine, plamen die Gasflamme, plašč astronomija die Gashülle, tehnika pogon der Gasbetrieb, pretočni grelnik der Gasdurchlauferhitzer, priključek der [Gasanschluß] Gasanschluss, razvijalnik der Gasentwicklungsapparat, štedilnik der Gaskochherd, Gasherd, števec der Gaszähler, tlak der Gasdruck, ventil das Gasventil, vžigalnik das Gasfeuerzeug, analiza kemija die Gasanalyse, bomba vojska die Gasbombe, celica die Gaszelle, Gaskammer, cev der Gasschlauch, kovinska das Gasrohr, elektroda die Gaselektrode, embolija medicina die Gasembolie, granata die Gasgranate, jeklenka die Gasflasche, kromatografija die Gaschromatographie, luč das Gaslicht, die Gaslaterne, maska die Gasmaske, mešanica kemija das Gasgemenge, molekula das Gasmolekül, napeljava die Gasleitung, naprava das Gasgerät, patrona die Gaspatrone, peč der Gasofen, pečica der Gasbackofen, pipa der Gashahn, pištola die Gaspistole, razsvetljava die Gasbeleuchtung, turbina die Gasturbine, voda das Gaswasser, vojna der Gaskrieg, vrtina das Gasbohrloch, naprave množina die Gasanlage, gospodarstvo die Gaswirtschaft, polje das Gasfeld)
plinsko hlajen gasgekühlt

plínski gas(-)

plínska bomba gas bomb
plínska cev gas pipe
plínska celica gas chamber
plínski generator gas generator
plínska granata gas shell
plínsko gretje gas heating
plínska (grelna) peč gas stove
plínski gorilnik gas burner, gas ring
plínski koks gas coke
plínski kuhalnik gas cooker
plínski instalater gas fitter
plínska luč, svetloba gaslight
plínski motor gas engine, gas motor
plínska mrežica gas mantle
plínska mešanica gas mixture
plínski napad gas attack
plínska maska vojska gas mask, respirator
plínska napeljava gas main, gas supply, gas pipes pl
plínsko olje gas oil, Diesel oil
plínska kopalna peč gas stove for baths (ali bathrooms) VB geyser
plínska pečica gas stove
plínski plamen gas flame, gas jet
plínski pritisk gas pressure
plínski preplah gas alarm
plínski puhalnik gas blower
plínska razsvetljava gaslight, gas lighting
plínska svetilka gas lamp, (cestna) gas street lamp
plínski štedilnik gas range, gas stove
plínska turbina gas turbine
plínski vonj smell of gas
plínska žarnica incandescent (gas) light
protiplinska obramba anti-gas defence
protiplinska oprema gas defence equipment
protiplinsko zaklonišče anti-gas shelter

podpihováti to instigate; (ogenj) to fan (a fire)

podpihováti upor to instigate a revolt
podpihováti k to incite to
podpihováti plamen (figurativno)
podpihováti strasti to fan the flames pl (ali flame)

požírati (-am) | požrêti (-žrèm)

A) imperf., perf.

1. inghiottire, ingerire, ingoiare, ingollare, deglutire, trangugiare:
požirati hrano, tekočino inghiottire, ingurgitare, trangugiare il cibo, le bevande; ekst. divorare
požirati s pogledom divorare con lo sguardo

2. ekst. inghiottire, smaltire, assorbire:
kanal ne požira več il canale è intasato, occluso
trg proizvodnje ne požira il mercato non è in grado di smaltire la produzione

3. pren. inghiottire, ingoiare, trangugiare, mangiare:
požirati solze inghiottire le lacrime
požirati nasilje ingoiare soprusi
požirati besede (slabo izgovarjati) mangiare le parole
požirati žalitve, jezo inghiottire offese, trangugiare la bile

4. pren. divorare, consumare, distruggere:
dejavnost, ki požira veliko denarja un'attività che divora somme enormi
plamen požira poslopje le fiamme divorano lo stabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
artist požira meč il giocoliere ingoia la spada
avto je požiral kilometre l'automobile divorava i chilometri
učenci kar požirajo učiteljeve besede gli scolari pendono dalle labbra del maestro
požirati knjige leggere avidamente
pren. požirati sline avere l'acquolina in bocca
uši ga bodo požrle è pieno di pidocchi
kar naprej, saj vas ne bomo požrli avanti avanti, non vi mangiamo mica
požreti besedo rimangiarsi la parola, venir meno alla parola
požreti koga živega avercela con qcn.
požirati živce komu innervosire qcn., far saltare i nervi a qcn., dare ai nervi a qcn.

B) požírati se (-am se) | požreti se (-žrém se) imperf., perf. refl. rodersi, arrovellarsi; ekst. litigare:
požirati se od jeze mangiarsi il fegato
ne bom se mešal, naj se sami med seboj požrejo io non mi impiccio: se la vedano tra loro

pridušíti (-ím) perf.

1. ammorzare, smorzare; soffocare; attutire:
pridušiti plamen ammorzare il fuoco
pridušiti zvok smorzare, attutire il suono

2. pren. (zadržati) agghiacciare; ammorzare; attenuare:
pridušiti navdušenje nekoga agghiacciare l'entusiasmo di qcn.
pridušiti jezo ammorzare la collera

prižgáti prižígati to light; to kindle

prižgáti, prižígati meso to burn the meat
prižgáti, prižígati ogenj to light the fire
prižgáti, prižígati plamen to kindle a flame; (električno luč) to turn on the light
prižgáti, prižígati si cigareto to light up a cigarette
zopet prižgáti, prižígati to relight

prižgáti (-žgèm) | prižígati (-am) perf., imperf.

1. accendere:
prižigati sveče, ogenj, pipo accendere le candele, il fuoco, la pipa
pren. prižigati kadilo komu incensare qcn.
prižgati plamen upanja v srcu accendere, risvegliare la speranza nel cuore
ob prihodu Turkov so vrh hribov prižigali kresove all'avvicinarsi dei turchi si accendevano dei falò in cima ai monti

2. pog. (vkljčiti, vključevati) accendere; avviare:
prižgati radijski, televizijski sprejemnik accendere la radio, il televisore
avt. prižgati motor accendere, avviare il motore
pren. prižgati zeleno luč za kaj dare via libera a qcs.

raviver [ravive] verbe transitif poživiti; figuré osvežiti; figuré obuditi, zbuditi; technique očistiti (kovino)

raviver les couleurs osvežiti barve
raviver une douleur ancienne obuditi staro bolečino
raviver le feu, la flamme razpihati ogenj, plamen
raviver une plaie oživiti rano za pospešenje njene zacelitve
se raviver zopet oživeti

reduktíven (-vna -o) adj. kem. riduttore;
reduktivni plamen vampa riduttrice

shoot up neprehodni glagol
hitro narasti (zrasti, se dvigniti), planiti kvitku

a huge flame shot up ogromen plamen je švignil kvišku
prices are shooting up cene naglo rastejo
prehodni glagol
terorizirati (mesto) z divjim streljanjem
ameriško, sleng postreljati, ustreliti

sikajoč [ó] (-a, -e) zischend
sikajoči plamen die Stichflamme

suc-cēnsiō -ōnis, f (succendere)

1. prižig, prižiganje, vžig, vžiganje, zažig, zažiganje, požig, požiganje: prunarum Amm., matutina Tert. začetek (nastop, zazor) dneva, zdanitev, zora, svit, svitanje, flamma succensionis Vulg. požara, požarni plamen.

2. kuritev, kurjenje: lavacri Amm.

sug-gerō -ere -gessī -gestum (sub in gerere)

I.

1. dati (dajati) spodaj (pod), poddati (poddajati), podde(va)ti, spraviti (spravljati) pod kaj, podložiti (podlagati), podklasti (podkladati), podstaviti (podstavljati): flamma virgea suggeritur costis undantis aëni V.; pren.: invidiaeque flammam ac materiam criminibus suis suggerere L. s svojimi obdolžitvami podlagati zavisti plamen in gorivo.

2. occ. (z oslabelim pomenom prepozicije) priskrbeti (priskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), poda(ja)ti, prinesti (prinašati): his rebus sumptum Ter., omnium rerum apparatūs Auct. b. Alx., suggere tela mihi V., quibus (sc. animalibus) si cibum suggeras, iacent T., suggerere ructanti pinnas rubentes Mart.; abs.: aliae (sc. apes) struunt, aliae poliunt, aliae suggerunt Plin.; metaf.
a) nabaviti (nabavljati), priskrbeti (priskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), (po)nuditi, dati (dajati), čemu dati (dajati) ali (po)nuditi ali omogočiti (omogočati) priložnost (možnost): madida quae mihi adposita in mensam miluinam suggerant Pl., prodiga divitias alimentaque mitia tellus suggerit O., ego subinde suggeram, quae vendatis L., suggerunt affatim ligna proximae silvae Plin. iun., lacus piscem, feras silvae … studia altissimus iste secessus affatim suggerunt Plin. iun. jezero daje možnost za ribarjenje … , ea res suggeret materiam interrogationi Q. ultro se suggerentibus causis Fl.
b) (skrivaj, potihem, potiho(ma)) svetovati kaj, (posredno, prikrito) svetovati, (posredno, prikrito) predlagati, narekovati, spomniti (spominjati) na koga, kaj, navdihniti (navdihovati) komu kaj, koga s čim, govor o čem sprožiti (sprožati), zače(nja)ti, nače(nja)ti o čem, sugerírati kaj: quos (sc. questūs) in tali casu dolor suggerit Cu., suggerere quaedam de re publica Aur., restitutionem Ulp. (Dig.); s finalnim stavkom: Ulp. (Dig.); abs.: suggerente coniuge Aur. po nagovarjanju (prišepetavanju) svoje soproge, suggerente irā Aur. po navdihu svoje ne(je)volje = v svoji ne(je)volji; od tod subst. pt. pr. suggerentēs -(i)um, m navdihovalci, prišepetovalci: pro invidia suggerentum Veg. —

II. naštevajoč uvrstiti (uvrščati), priključiti (priključevati), povezati (povezovati), privrstiti (privrščevati, privrstovati), za kom ali čim omeniti (omenjati), pristaviti (pristavljati), dostaviti (dostavljati), prida(ja)ti, doda(ja)ti: (sc. auctores) Bruto statim Horatium suggerunt L., ut quidam annales … nihil praeter nomina consulum suggerant L., hos consules Piso Q. Fabio et P. Decio suggerit biennio exempto, quo … L.; metaf.: huic incredibili sententiae ratiunculas suggerit Ci., verba, quae desunt, suggesta sunt Ci., singulis generibus argumentorum copiam suggerunt Ci., suggerebantur etiam saepe damna aleatoria Ci. k temu so pogosto prišli še … ; occ. skrivaj povzročiti (povzročati) komu kaj: Druso ludus est suggerendus Ci. ep. Druzu jo moramo skrivaj zagosti., Druza moramo skrivaj potegniti za nos. —

III.

1. od spodaj navzgor spraviti (spravljati), (na)kopičiti (nakopičevati), nanositi (nanašati): fidaque suggestā castra coronat humo Pr. z nasipom; od tod subst. pt. pf. suggestum -ī, n nanošeno vzvišeno mesto, vzpetina, vzvišek (iz prsti, kamenja idr.): ex suggesto … prodeunt anates in stagnum Varr.; poseb. vzpetina, vzvišek za javno govorjenje (pred ljudstvom), govorniški oder, govornica, govorišče, tribuna: neque illud suggestum, in quo causam dixerat, ascendenti … signum illum datum Ci., cum in communibus suggestis consistere non auderet Ci.

2. occ. visoko (z)graditi, visoko (se)zidati, visoko pozidati: celsis suggesta theatra columnis Sil.

tempête [tɑ̃pɛt] féminin (hud) vihar; nevihta, neurje; figuré prepir, hrup; toča (žalitev)

une tempête d'applaudissements vihar odobravanja, bučno ploskantje
tempête de neige snežni metež
lampe-tempête, briquet-tempête masculin svetilka, vžigalnik, pri kateri (katerem) zaščiteni plamen ne ugasne niti v hudem vetru
une tempête dans un verre d'eau (figuré) mnogo hrupa za nič
déchaîner la tempête sprožiti vihar
la tempête se lève nevihta izbruhne
qui sème le vent récolte la tempête (proverbe) kdor veter seje, vihar žanje, figuré kdor ščuva k nasilnosti, se izpostavlja veliki nevarnosti

tùtnjiti -ī bobneti, grmeti: iz vinograda čuje se kako tutnje prangije; u dvorištu tutnji kolo na dvorišču se hrupno vije kólo; u peći bučno tutnji vatra v peči bučno plapola plamen

varčevaln|i (-a, -o) Spar- (krožek der Sparklub, plamen die Sparflamme, program das Sparprogramm, ukrep die Sparmaßnahme, pogodba der Sparvertrag, premija die Sparprämie)

vis, acc. vĭm, abl. vī, pl. vīrēs (iz *vīsēs), vīrium, vīribus, f (indoev. kor. *u̯ei- biti krepek, biti močan, ki je morda identičen kor. *u̯ei(ā)- iti za čim, močno se gnati za čim; prim. skr. váyaḥ življenjska moč, mladostna moč, mladostna doba, vīḍúḥ trden, gr. ἴς, pl. ἶνες [iz *Ƒῑ́σ-νες] kita, moč, (Ƒ) ἶφι močno, z močjo, s silo, ἴφιος močen, lat. via, vēnāri, vir)

I. v sg.

1. moč, sila, jakost: celeritas et vis equorum Ci., magna vis eorum (sc. urorum) et magna velocitas C., magna vis virorum C., vis corporis S., iuvenalis O.; o neživih subj.: Sen. ph. idr., vis atque impetus fluminis C., vis tempestatis C., frigorum Ci., venti et aestūs O., utraque vis (sc. frigoris et caloris) V., vis ignea caeli O., solis Lucr., naturae vim obtinet Ci., vis veneni Ci., morbi L., N. = mali O. hudost, aurea O. zlatotvorna moč, te meae si partem animae rapit maturior vis H. smrt; opisovalno: ruunt equites et odora canum vis V. ostrosledni psi, vis vini Ci. ali meri O. močno vino, flammae vim transire N. silni plamen, močan ogenj.

2. occ. krepkost, odločnost, stanovitnost, krepkovoljnost, kremenitost, pogum, srčnost, neustraš(e)nost: non ea vis animo (sc. est) V., Longam multa vi muniet Albam V.

3. (sovražna) sila, nasilje, nasilstvo, nasilništvo: Pl. idr., vis inimica V., repentina vis N. nasilno dejanje, vis tribunicia L., caeli Plin. slabo vreme, nevreme, naves totae factae ex robore ad quamvis vim … perferendam C. zoper vsako (vsakovrstno) silo, ista quidem vis est (Cezarjev izrek pri:) Suet. to pa je sila (nasilje), vim adhibere Ci. oprijeti se sile, poseči po sili, uporabiti silo, vim facere C., L. storiti (delati) silo, biti nasilen do koga, česa, s silo narediti (delati) kaj, vim facere per fauces portus L. siloma (s silo) prodreti skozi … , vim facere quo minus aliquid fiat Dig. ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), da se kaj ne zgodi (ne bi zgodilo), vim facere in aliquem Ter. = vim alicui facere Ci. ali adferre C., N. ali inferre Ci., L. epit., Suet. storiti (delati, prizade(va)ti) komu silo, biti nasilen do koga, nasilno ravnati s kom, uporabiti (uporabljati) silo proti komu, alicui vim et manus inferre Ci., vi vis illata defenditur Ci., vitae suae vim inferre Vell.; (v obscenem pomenu) vim alicui ferre ali adferre storiti (delati) komu silo = posiliti (posiljevati), s silo oskruniti (oskrunjati) koga: clausae vim tulit O., vis est adlata sorori O., propinquus eius imperatoris interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci.; naspr.: vim pati: vim passa est Phoebe O.; vim parare O. oprije(ma)ti se sile, poseči (posegati) po sili, ad vim descendere C. „ponižati se do sile“, oprije(ma)ti se sile (kot skrajnega sredstva), de vi accusari Ci. tožen biti zaradi nasilja, sine vi O.; vis est z inf.: vis est experire Pl. iz poskusa nastane sila; pogosto per vim Ci., C. po sili; tudi abl. vi Ter., Ci., S., L. s silo, siloma, nasilno, multā, maximā, summā vi Ci. idr. po vsej sili, z vso silo, z največjim naporom, vim vi repellere Ci., fit via vi V., manu ac vi S. z umorom in nasiljem, nec vi nec clam (jur. izraz) Ter., Ci., Dig.; vis (v nasprotju s svobodno voljo) sila, prisila, pritisk: quod vos vis cogit, id voluntate impetret Ter., vi cogere C., non vi, sed voluntate alicuius L., N. ne prisiljen(o), ampak … , coronam amor civium, non vis expressit N.; vis včasih = stiska, sila, beda, nesreča, smola, starejše hujava: in summa vi versari, vim alicuius defendere Ci.

4. oborožena sila, napad, naskok, naval, nalet: vim hostium sustinere C., vim barbarorum non sustinuerunt N., ab oppidis vim hostium prohibere C., urbem vi (per vim C.) expugnare L. z naskokom, v naskoku, vim parare L. postavljati se v bran z oboroženo silo.

5. metaf.
a) (duševna in nravna) moč, sila, krepkost, čilost, dejavnost, delujočnost, delovanje, aktivnost, učinek, učinkovanje, vpliv, vplivanje, vplivnost: deorum, oratoris, orationis, dicendi, ingenii, conscientiae Ci., eius rei (sc. patriae) tanta vis ac tanta natura Ci., magna vis est in virtutibus Ci., vim magnam habet sanguis paternus Ci., quod ostentum habuit hanc vim, ut … Ci., vis imperii L., consilii N., maximam vim habere ad aliquid C., si qua votis vis est Cu., vis fontis O., vis est in aqua contraria vino O., vis maior Ci., Sen. ph., Col., Plin.
b) (o abstr.) bistvo, jedro, svojstvo, lastnost, značilnost, narava, značaj, pojem, vsebina, obseg, obsežek, pomen, smisel: in quo est omnis vis amicitiae Ci., vis virtutis, nominis, verbi Ci., noverit primum vim, naturam, genera verborum Ci., verbi vim intuentes L., natura atque vis animi Ci., vis et natura divina Ci., eloquentiae vim et naturam explicemus Ci., honesti naturam vimque divisimus Ci., vis et sententia legis Ci., vim formamque villaticae pastionis exponere Varr., cuius (sc. μετωνυμίας) vis est, pro eo, quod dicitur, causam, propter quam dicitur, ponere Q.

6. meton.
a) sila = množina, množica, mnoštvo, obilje, obilica: piscium magna atque altilium vis Luc. fr., vis hominum Pl., servorum Ci., magna (ingens) vis hominum L., magnam vim (sc. hominum) ex equis praecipitavere L., barbarorum maxima vis N., maxima vis auri atque argenti Ci. teža, infinita vis marmoris Ci., vis lacrimarum Ci. potok solza, vis magna iumentorum, telorum, pulveris C.; v pl.: bitumineae rapiunt incendia vires O. grmade, Aetnae vires O. žarečina, lava, magma.
b) evfem. vis genitālis rodilna moč, plodilna moč: struere nidum eique vim genitalem adfundere T. moško seme; pl. vires rodilne moči, plodilne moči = moda ali (du.) modi: Arn., multas vis (gl. opombo spodaj) possidet in se Lucr., sed quasi multae vis (gl. opombo spodaj) unius corporis extant Lucr., veluti castratis viribus Plin. —

II. pl. vīrēs -ium, f

1. telesna moč (telesne moči), telesna sila (telesne sile), moč, močnost, krepkost, jakost, trdnost, čvrstost (naspr. lassitudo): vires adulescentis Ci., militum C., lacertis et viribus pugnare Ci. ali hoc vires nervosque confirmari putant C., me iam sanguis viresque deficiunt C., non viribus aut velocitatibus res magnae geruntur Ci., integris viribus resistere C. s svežimi (čilimi) močmi, corporis viribus aliquem aequiperare N., illi genti inest plus virium quam ingenii N. več telesne kot duševne moči, vires fluunt lassitudine L., eminebat et viribus et specie Cu., solidae stant vires V., validis contorta viribus hasta V., dare (alicui) vires O., Pr. (o)krepiti, (o)jačati, (o)jačiti (koga), resumere vires O. zopet se okrepiti se, zopet se ojačiti, vires equorum O., geminae vires O. (moža in konja).

2. metaf.
a) moči (duha in drugih reči), moč, sila, prodornost: vires oratoris Ci., animi Cu., mentis O., ingenii Q., legum vires O., vires amoris, Gorgoneae O., oleae Ca., herbae sine viribus O., vires austri, fulminis, tormenti O., vires alias aliasque flumina concipiunt O. lastnosti, vires effundite vestras O. mogočno se razlijte, neglecta solent incendia sumere vires H. se navadno okrepi(jo), suae ventis cecidere vires Sen. tr.
b) moč (moči) = zmožnost: pro viribus Ci. po svoji zmožnosti (moči), po svojih zmožnostih (močeh), glede na svoje zmožnosti (moči), supra vires H. preko svojih moči, preko meja zmožnosti, neque suarum esse virium decernere C. da ne zmorejo; pesn. z inf.: nec mihi sunt vires inimicos depellere tectis O. nimam dovolj moči, ne (z)morem.

3. meton. vojna moč, bojne moči, oborožene (bojne, vojaške) sile, vojaške čete, vojska, armada: praeesse … exercitui, ut praeter auctoritatem vires quoque ad coercendum haberet C., concidat et vires Graecia magna suas O., et mihi sunt vires O., Orientis vires V., undique contractis viribus signa cum Papirio conferre L., satis virium ad certamen L., quid abesset virium L., nobis ad auxilium belli exiguae vires V., viribus aequis dimicare Cu., non viribus aequis (sc. certare) V., vis virium L., robur virium L., Cu. jedro vojske, cvet vojske (vojaštva).

Opomba: Gen. sg. vīs: T., Icti.; dat. sg. vī: Auct. b. Afr.; star. nom. pl. vīs: Lucr.; acc. pl. vīs: S. fr., Lucr., Messala ap. Macr.

voleter [vɔlte] verbe intransitif poletavati; plapolati v vetru

la flamme volette plamen plapola

vomō -ere -uī -itum (iz *u̯emō; indoev. kor. *u̯em- bljuvati, bruhati; prim. skr. vámati, vámiti bljuva, bruha, vamathuḥ = lat. vomitus = gr. ἐμέω [iz *Ƒεμέω] bljujem, ἔμετος [iz *Ƒέμετος] bljuvanje, ἔμεσις [iz *Ƒέμεσις] bljuvanje, lit. vémti, vemiù bljuvati, bruhati, vėmalaī izbljuvek)

1. intr. bljuvati, bruhati, izmetavati: cum … vomere post cenam te velle dixisses Ci., qui in mensam vomant Ci., in populi Romani conspectu vomere Ci., is vomens frustis esculentis … totum tribunal implevit Ci., qui mane vomiturus est Cels., vomunt, ut edant, edunt, ut vomant Sen. ph.; brezos.: Aug. idr., ab hora tertia bibebatur, ludebatur, vomebatur Ci.; metaf.: quā (sc. Padus) largius vomit Plin. se izliva.

2. trans. (iz)bljuvati, izbljuniti, (iz)bruhati, izbruhavati, bruhaje spraviti (spravljati) kaj iz sebe: cibum, bilem Cels., crassum vomit ore cruorem V., sanguinem Cels., Plin., purpuream vomit animam V. z rdečo krvjo izbljuje življenje (izdahne dušo), paene intestina sua Petr.; z notranjim obj.: pulmoneum vomitum vomere Pl. (gl. vomitus); subst. pt. pf. vomita -ōrum, n izbljuvki, izbruhki, izmečki, izmeti: egestio vomitorum Cael.; metaf. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, izbruhavati, izmeta(va)ti, od sebe dati (dajati): Cl. idr., argentum Pl., ore vomens ignīs V. puhajoč, geminas cui tempora flammas … vomunt V. ki mu senca odžarjajo dvojen plamen, ki mu na sencih žari dvojen plamen (od čelade in od ščita), stuppa vomens fumum V. kadeče se, pinguem nebulam (čad, dim) vomuere lucernae Pers., quaeque (= Charybdis) vomit totidem fluctus totidemque resorbet O., domus … mane salutantum totis vomit aedibus undam V., armataeque vomunt stridentia tela fenestrae Stat., bestiae, quae mel vomunt Petr., ibi sit quoque vita vomenda Lucr. dušo izdahniti, umreti; zaničlj.: Accius et quidquid Pacuviusque vomunt Mart. bruhata = pišeta, ustvarjata.