Franja

paf! [paf] interjection paf! bumf!; adjectif, populaire, invariable pijan

parti, e [parti] adjectif odsoten; familier (malo) vinjen, pijan, v rožicah

pickled [pikld] pridevnik
razsoljen, v razsolu, kisu, marinadi
sleng pijan

pie-eyed [páiaid] pridevnik
ameriško, sleng pijan

pissed [pist] pridevnik
sleng pijan

pixilated [píksileitid] pridevnik
ameriško, pogovorno prismojen, trčen; pijan

plastered [plá:stəd] pridevnik
pogovorno pijan

plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek

à plein bord do vrha poln
à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
à pleines voiles s polnimi jadri
à pleine voix na ves glas
de plein gré sam od sebe
de plein saut z enim skokom
en plein air na prostem; pod milim nebom
en plein champ na odprtem polju, na planem
en pleine déroute v divjem begu
en plein hiver sredi zime
en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
en pleine mer na odprtem morju
en pleine rue sredi ulice
en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
en plein soleil na žgočem soncu
tout plein (familier) zelo, močno
cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
le plein dans le but poln zadetek
plein à craquer nabito poln
plein emploi masculin polna zaposlitev
pleine lune féminin polna luna
plein comme un œuf nabito poln
reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
avoir son plein biti nabito poln
avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
battre son plein biti v polnem razmahu
faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
travailler à plein temps delati v polnem času
en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa)

pōtō -āre -āvī -ātum (frequ. iz indoev. baze *peHi- piti, ki je izpeljana iz indoev. kor. *peH- piti (indoev. aor. kor. *pō(i)- *pī-) prim. skr. píbati (on) pije, pā́ti pije, gr. πίνω, aor. ἔπιον, pf. πέ-πω-κα, pass. pf. ἐπόϑην, πῶμα, πότος, πόσις pijača, faliskiško pipafo, pafo [iz *bă-fō]= lat. bibam, lat. pōculum, bibō, pōtus -ūs, sl. piti, pojiti, hr., srbsko pȉti, češko pít)

1. (s)piti, popiti, napiti se: Pl., Mart., Col., Plin., Val. Max., Stat., Suet., Vulg. idr., vile potabis modicis Sabinum cantharis H., lac concretum cum sanguine V., dis potandas nectare miscet aquas O.; pesn. o bitjih, ki bivajo ob rekah: fera, quae potat Araxen Sen. tr., sonipes, qui potat stagna Tagi Ci.

2. occ. obil(n)o (s)piti, popivati, lokati, žlampati, pijančevati, opiti (opijati) se, „pijačiti“: Pl., Ter. idr., totos dies potabatur Ci., ibi primum insuevit exercitus amare, potare … S., frui voluptate potandi Ci., estur et potatur incondite Ap., crapulam p. Pl. opiti se, upijaniti se.

3. metaf. piti = vpi(ja)ti, (po)piti, vsrkati (vsrkavati), popivnati, navze(ma)ti se, nase potegniti (vleči): Aquinatem potantia vellera fucum H., vestis sudorem potat Lucr., quinis lana potat (sc. purpurae colorem) Plin.

4. trans. (na)pojiti (napajati), napi(ja)ti, da(ja)ti piti: Eccl., sitivi et potasti me sitientem It., ex hoc frequenter eos potabo Th. Prisc., et omnes in uno spiritu potati sunt Vulg., felle et aceto potatus Tert. — K temu (iz debla *pō-) sup. pōtum: huc ipsi potum venient per prata iuvenci V.; pt. fut. pōtūrus 3: Ca., Plin., Lucan., Tib., Pr., Stat., Cl.; pt. pf. pōtus 3
a) pass. izpit, popit: Albula pota O., cadi poti H., sanguine poto Ci., veneno poto mori Sen.
b) act. tisti, ki se je napil (= napivši se), napit, opit, pijan: anus pota H., turba pota O., pransus, potus, oscitans Ci.; potus sum = pil sem: Varr. ap. Gell.

Opomba: Pt. fut. potaturus: te suas rogavit rursum ut ageres, causam ut pro se diceres; nam potaturus est apud me Ter.; inf. potarier: postquam hinc peregre eius pater abiit, numquam hic triduom unum desitumst potarier Pl.

potted [pɔ́tid] pridevnik
vkuhan, vložen; posajen v lonček (rastlina)
ameriško, sleng pijan
figurativno zgoščen, povzet (npr. zgodovina)

pōtulentus 3 (pōtus -us)

1. ki ga je mogoče piti, piten (naspr. esculentus); subst. pōtulentum -ī, n pijača: habitat in ea parte oris qua esculentis et potulentis (po nekaterih izdajah posculentis ) iter natura patefecit Ci., esculenta et potulenta Ap., esculentum potulentumve Dig.

2. opit, pijan: ferebatur et vagari noctibus solitus atque invalidum quemque obviorum vel potulentum corripere ac distento sago impositum in sublime iactare Suet., nam cum a cena me serius aliquanto reciperem, potulentus alioquin, quod plane verum crimen meum non diffitebor Ap. — Soobl. pōsculentus 3 (prim. pōsca): habitat in ea parte oris qua esculentis et posculentis (po nekaterih izdajah potulentis) iter natura patefecit Ci., nam Quintum Scaevolam ad demonstrandam penum his verbis usum audio: Penus est, inquit quod esculentum aut posculentum est Q. Scaevola ap. Gell.; pl. subst.: esculenta omnia et posculenta Gell. vse jedi in pijače; sinkop. soobl. pōculenta -ōrum, n pijače (naspr. esculenta): Macr., Ulp. (Dig.).

punteado popikan; obšit; ameriška španščina vinjen, pijan

cielo punteado de estrellas z zvezdami posuto nebo
punteado con pasas z rozinami posut
punteado m punktiranje; gl pizzicato

queer¹ [kwíə] pridevnik (queerly prislov)
čuden, nenavaden, svojevrsten, čudaški, komičen
pogovorno dvomljiv, sumljiv, na slabem glasu (posel)
pogovorno bolehen, slab, omotičen
sleng pijan, homoseksualen
sleng ponarejen
ameriško, sleng ves mrtev na kaj (for, about)

a queer fellow (ali fish) čudak
to feel queer slabo se počutiti
as queer as Dick's hatband slabe volje
to be in Queer Street biti v (denarni) stiski, zadolžen
queer in the head prismójen

rétamé, e [retame] adjectif na novo pocinjen; populaire pijan, nadelan; zelo utrujen; razbit

la collision a été si violente que la voiture est complètement rétamée trčenje je bilo tako silovito, da je avto popolnoma razbit, uničen

ripe¹ [ráip] pridevnik
zrel, dozorel; zras(t)el, dorasel, popolnoma razvit; popoln, dovršèn
medicina zrel za operacijo; pripravljen, gotov; prav narejen, kot narejen (for za)
sleng pijan, nadelan

at a ripe age, in one's ripe years v zreli starosti
of ripe age zrele starosti
ripe beauty zrela lepota, lepota zrele ženske
a ripe cataract medicina za operacijo zrela siva očesna mrena
ripe lips rdeče, bujne ustnice (kot zrelo sadje)
ripe timber suh gradben les
ripe wine staro vino
he is ripe to hear the truth čas je (zdaj), da mu povemo resnico

rond, e [rɔ̃, d] adjectif okrogel, obel; valjast; poln (denarnica); pomemben (vsota); poln, močan (glas); familier (oseba) okrogel, majhen in debel; figuré odprt, odkrit; populaire pijan; grob (moka); masculin okroglina, oblina; obroč, krog, kolut, okrogla rezina; krog, krožna črta; populaire sold (5 stotink franka)

en rond v krogu
en nombre rond okroglo (računano)
s'asseoir, danser en rond sesti, plesati v krogu
n'avoir pas le rond (populaire) prebitega dinarja ne imeti v žepu
en baver des ronds de chapeau (figuré, familier) biti zelo začuden
faire des ronds de fumée avec une cigarette delati dimnate obročke s cigareto
faire des ronds de jambe biti pretirano vljuden
ça ne tourne pas rond to gre slabo, nekaj ni normalno
ne pas tourner rond biti neuravnovešen, malo prismuknjen
rond en affaires (commerce) kulanten, ustrežljiv
rond comme une boule (populaire) pijan
rond de serviette obroček za servieto
bois masculin rond okroglica
compte masculin, chiffre masculin rond okrogel račun, okrogla številka
rond de saucisson kolut salame
lettres féminin pluriel rondes okrogla pisava

rummy¹ [rʌ́mi]

1. pridevnik
ameriško, sleng (rummily prislov) pijan

rummy voice pijanski glas

2. samostalnik
pijanec

saucius 3 ranjen, poškodovan: VARR. AP. NON., C., V. idr., graviter CI., CU., SUET., leviter CI., CU., SEN. PH., bracchia saucia facere acu O. raniti; z gr. acc.: leo saucius vulnere pectus V. ranjen na prsih, ranjen v prsi, sat saucia pectus TIB. (o Beloni), saucius ense latus PR.; prim.: et iam vulgatum actis quoque (kar je običajno tudi že v prozi): „saucius pectus“ Q.; subst. sauciī -ōrum, m ranjenci, poškodovanci: CI., C., S. idr.

2. metaf.
a) (o stvareh) (p)oškodovan: CL., securi saucia trabs O., mālus celeri saucius Africo H., vites sauciae PLIN., glacies saucia sole O. raztopljen, kopneč, saucia vena mero MART. prevzeta, prežeta, alvus lubrico fluxu saucia AP. oslabljen, fauces diutina fame sauciae AP. prevzeta, prizadeta, purpurei coma saucia Nisi STAT.; (o zemlji) razrita, razorana: tellus saucia vomeribus O.
b) (o živih bitjih) α) zaradi pogostih ran, od bolezni idr. oslabljen, ošibljen, šibek (šibak), prizadet, bolan, prevzet, napaden, zdelan: AMM., gladiatori illi confecto et saucio CI., fato gere saucia morem PR. bolna, mulier diutino viscerum situ saucia AP.; z gen.: fatigationis hesternae saucius AP. ves zdelan od včerajšnjega potovanja. β) od lakote (gladu) prevzet = lačen, gladen, prestradan, sestradan: belua male saucia SIL. γ) od vina prevzet = opit, pijan: Galli hesterno mero saucii IUST., saucios per noctem opprimit IUST., saucia Terpsichore MART., Daphne AP. δ) (o zatožencu) že na pol poražen = že na pol obsojen: de repetundis saucius CAELIUS IN CI. EP. ε) duševno ranjen = razžaljen, užaljen, užaloščen, žalosten, otožen, (o)zlovoljen, nerazpoložen, vznejevoljen, vznemirjen, zaskrbljen: CL. idr., saucium eius animum insedisse CI. EP., Iuno saucia dictis STAT., exstat nemo saucius ore meo O., saucius dolore PRUD.; z gen.: Psyche aegra corporis, animi saucia AP., clientes saucii famae et salutis AUS.; poseb. ranjen, bolan od ljubezni: Medea animo aegro, amore saevo saucia ENN. AP. CI., ENN. AP. CORN., regina gravi iamdudum saucia curā (= amore) V., et a nostro saucius igne fuit O., vir Pieria pellice (= amore Pieriae pellicis) saucius H., iaceo dum saucius TIB., mens ... saucia amore LUCR.

sbronzo, sbronzo agg. pog. pijan, okajen, natreskan

schlass [šlas] adjectif, invariable, populaire pijan