Franja

Zadetki iskanja

  • okrógel (-gla -o)

    A) adj.

    1. rotondo, tondo:
    okrogel obraz un viso rotondo
    okrogli oklepaj parentesi tonda

    2. pren. tondeggiante, pienotto

    3. tondo, arrotondato (numero):
    zadeti na loteriji okroglih deset milijonov vincere alla lotteria dieci milioni tondi

    4. notevole:
    poneveriti precej okroglo vsoto frodare una somma notevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti okrogel (pijan) essere brillo
    zardevati pri vsaki okrogli besedi arrossire a ogni parola sconcia
    pren. pogovor za okroglo mizo tavola rotonda
    peti okrogle pesmi cantare canzoni allegre, vivaci
    pripovedovati okrogle zgodbe raccontare storie, barzellette sconce, spinte
    šport. žoga je okrogla la palla è rotonda, fare previsioni è azzardato
    adm. okrogli žig timbro tondo
    metal. okroglo železo tondino
    okrogel predmet tondello
    okrogel ročaj pomolo
    okrogla embalaža barattolo
    pren. okrogla miza panel
    okrogla oblika rotondità
    okroglo naslonjalo tombolo

    B) okrógli (-a -o) m, f, n
    peti okrogle cantare canzoni allegre
    pije, dokler ima kaj okroglega v žepu beve fin quando ha qualche soldo in tasca
  • opera samostalnik
    1. (umetniško delo) ▸ opera
    Verdijeva opera ▸ Verdi-opera, Verdi operája
    komorna opera ▸ kamaraopera
    baročna opera ▸ barokk opera
    V baročni operi je orkester z glasbo najpomembnejši. ▸ A barokk operában a zenekar és a zene a legfontosabb.
    premiera opere ▸ opera premierje, opera ősbemutatója
    uprizoritev opere ▸ opera előadása
    izvedba opere ▸ opera előadása
    ljubitelji opere ▸ operakedvelő
    arija iz opere ▸ operaária
    napisati opero ▸ operát megír
    Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi je leta 1851 napisal opero Rigoletto in z njo dosegel velik uspeh. ▸ Giuseppe Verdi olasz zeneszerző 1851-ben írta a Rigolettót, amellyel nagy sikert aratott.
    peti v operi ▸ operában énekel
    libreto opere ▸ operalibrettó
    nacionalna opera ▸ nemzeti opera
    opera v treh dejanjih ▸ opera három felvonásban
    Povezane iztočnice: opera seria, opera buffa, pravljična opera, komična opera, pekinška opera

    2. (zgradba) ▸ opera, operaház
    pariška opera ▸ párizsi opera, párizsi operaház
    sydneyjska opera ▸ sydney-i operaház
    nacionalna opera ▸ nemzeti operaház
    poslopje opere ▸ opera épülete
    Več tisoč protestnikov naj bi se zbralo pred poslopjem opere v Budimpešti. ▸ Várhatóan több ezer tüntető gyűlik össze az Operaház előtt Budapesten.
    obnova opere ▸ operaház felújítása
    Obnova opere je že zdaj tako draga, da bi za porabljeni denar lahko zgradili novo opero. ▸ Az opera felújítása már most olyan drága, hogy az elköltött pénzen egy új operaházat építhettünk volna.
    obiskovalci opere ▸ opera látogatói
    Vsako noč smo se odpravili v opero ali na baletno predstavo. ▸ Minden éjszaka elmentek az operába vagy balettelőadásra.
    Povezane iztočnice: Metropolitanska opera

    3. neštevno (glasbeni žanr) ▸ opera
    V svoj gledališki svet vpeljuje elemente zgodovinskih tragedij, opere in kabareta. ▸ Színházi világában felhasználja a történelmi tragédiák, az opera és a kabaré elemeit.
    Naše radijske postaje vrtijo pet minut narodnozabavno glasbo, potem opero, nato še kakšno pop glasbo. ▸ A rádióállomásaink öt percig szórakoztató zenét játszanak, aztán operát, majd pedig valamilyen popzenét.
    V Rusiji je operi in plesu posvečen kar televizijski kanal. ▸ Oroszországban egy egész tévécsatornát szentelnek az operának és a táncnak.
  • pet|a1 [ê] ženski spol (-e …) anatomija die Ferse; obute noge: die Hacke
    Ahilova peta Achillesferse, figurativno wunder Punkt
    živalstvo, zoologija pri konjskem kopitu: der Ballen
    šport sed na petah der Fersensitz
    figurativno odnesti pete abhauen, verschwinden, Fersengeld geben
    obrusiti si pete pri iskanju: sich die Füße ablaufen (nach), sich die Füße wund laufen
    figurativno pokazati pete Fersengeld geben
    stegniti pete (umreti) ins Gras beißen
    od glave do pete von Kopf bis Fuß, von oben bis unten, vom Scheitel bis zur Sohle
    figurativno biti pod čigavo peto unter (jemandes) Knute stehen
    v peti in der Ferse
    figurativno biti trn v peti ein Dorn im Auge (sein)
    biti komu za petami (jemandem) auf dem Fuße folgen
    biti komu (neprestano) za petami (jemandem) auf Schritt und Tritt folgen
    obesiti se komu za pete sich an (jemandes) Fersen heften
  • pêta (-e) f

    1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
    zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
    nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
    vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
    brusiti pete camminare, correre veloci
    pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
    lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
    odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
    obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
    biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
    gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
    imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
    biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
    biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
    anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

    2.
    igelna peta gambo (dell'ago)
    peta pluga la suola dell'aratro
    peta kose sperone della falce
    PREGOVORI:
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • po after; on, upon; at, by; over; through; according to

    po abecednem redu in alphabetical order
    po božiču after Christmas
    po tej ceni at this price
    po 10 tolarjev kos at ten tolars each
    po dolžini lengthwise
    po dva by twos, two by two, two at a time
    po vsej Evropi all over Europe
    (samó) po imenu (only) in name
    po kopnem in po morju by land and sea
    po mestu about (ali through) the town
    po vsem mestu all over the town
    kot po maslu (figurativno) like clockwork
    po kakovosti by quality
    po malem little by little, by degrees
    po mojem mnenju in my opinion, to my mind
    po meri by measure
    po modi after the fashion
    po naravi from nature
    po naročilu by order
    narejen po naročilu made to order
    po naključju by accident, by chance
    po nesreči unfortunately, as ill luck would have it
    po možnosti if possible
    odvetnik po poklicu lawyer by profession
    po navodilu as instructed
    po pravilu by rule
    po petkrat five times running
    po pravici by rights, of right
    po mojem računu by my reckoning
    po poslu, po poslih on business, on an errand
    po rojstvu by birth
    imenovan po stricu named after his uncle
    po sobi about the room
    po vsem svetu all over the world, all the world over
    po njegovi smrti after his death
    po ulici along the street
    po uvidevnosti at discretion
    po vodi by water
    po tem vzorcu following (ali on, after) this pattern
    po vrednosti in value
    enak po velikosti equal in size
    po deset ur nepretrgoma ten hours at a stretch
    po vsem after all
    po angleškem zakonu under (the) English law
    po zraku by air
    po spominu from memory
    po planu according to the plan (ali scheme)
    po vrsti in order, one after another, every one in his turn
    po vaši želji according to your wish
    takoj po moji vrnitvi immediately upon my return
    po prejemu tega pisma on receipt of this letter
    po meni je I am done for, pogovorno I've had it
    če bi bilo po tebi, bi se svet podrl if you had your way, the world would go to ruin
    če vam je po volji if you choose, if you care
    to ni po mojem okusu that is not to my taste
    dobivati časopis po pošti to receive one's newspaper by post
    igrati po posluhu to play by ear
    po starosti sta enaka they are the same age
    iti po vodo to fetch water, to go for water
    šel je ponj (po njega) he went to fetch him
    peti po notah to read music, to sight-read
    poslati po zdravnika to send for the doctor
    poslali so po zdravnika the doctor has been (oziroma was) sent for
    pridi pome (po mene)! come and fetch me!
    potoval sem po vsej Afriki I travelled all over Africa
    priseči po krivem to perjure oneself, to commit perjury
    prišel sem k tebi po nasvet I have come to you for advice
    risati po naravi to draw from nature (ali life)
    sklepati po čem to infer from
    soditi po zunanjosti to judge by appearances
    po vsem, kar sem slišal... from all I heard...
    sprehajati se po palubi to walk (ali to pace) the deck
    sprehajati se, hoditi po soncu (dežju) to walk in the sun (in the rain)
    udaril me je po glavi (ustih) he hit me on the head (he struck me in the mouth)
    voditi koga po mestu to show someone round the town
  • počási adv.

    1. lentamente

    2. pian piano, adagio (tudi muz. );
    počasi mi bo tvojega govorjenja zadosti le tue chiacchiere finiranno con lo stancarmi
    le počasi (andiamo) piano, con prudenza
    počasi goreča peč parigina
    metal. počasi hladiti (kovino) raddolcire (un metallo)
    počasi in dolgočasno peti cantilenare
    počasi peči crogiolare
    počasi jesti pilluccare
    gastr. počasi pražiti soffriggere
    počasi vreti subbollire
    PREGOVORI:
    hiti počasi festina lente lat.
    počasi se daleč pride chi va piano, va sano e va lontano
  • pojem, poješ, poje [ô] ipd. ➞ → peti
  • popévka chanson ženski spol , air moški spol , chansonnette ženski spol

    poulična popevka chanson des rues, ritournelle ženski spol, familiarno rengaine ženski spol
    modna popevka chanson à la mode (ali à la vogue)
    polglasno si peti popevko, ki je v modi fredonner un air à la mode
    žvižgati ljudsko popevko siffler un air populaire
  • poslúh musical ear, ear for music

    brez poslúha tone deaf
    on ima dober poslúh za glasbo he has an ear for music
    nima poslúha he has no musical ear
    igrati, peti po poslúhu to play by ear, to sing by ear
    poslúh! attention!
  • poslúh (-a) m

    1. muz. orecchio:
    igrati, peti po posluhu suonare, cantare a orecchio
    imeti posluh avere orecchio
    dober posluh buon orecchio

    2. pren. orecchio, senso, sensibilità; pog. pallino; comprensione:
    imeti politični posluh essere portato alla politica, avere il pallino della politica
    ne imeti posluha za težave koga non comprendere le difficoltà di qcn., non avere comprensione per le difficoltà di qcn.
    estetski posluh senso estetico
    jezikovni posluh sensibilità linguistica
    delati po posluhu fare, operare avventatamente, fare qcs. a occhio

    3. ascolto, attenzione
  • pravílen juste, exact, correct, normal, réglementaire

    pravilno correctement, comme il faut, dûment, juste(ment), régulièrement, en bon ordre
    pravilno oceniti, ovrednotiti estimer à sa juste valeur
    pravilno peti chanter juste
    račun ni pravilen le compte n'y est pas
    biti pravilen être en règle (ali en ordre)
    iti pravilno aller (ali marcher) bien (ali droit)
  • pravílen correcto; exacto; preciso; justo

    pravilno bien, como es debido
    biti pravilen estar en regla (ali en orden)
    iti pravilno (o uri) andar (ali marchar) bien
    pravilno péti (računati) cantar (calcular) bien
    pravilno zadeti, pogoditi acertar, fam dar en el davo
    smatrati za pravilno estimar (ali considerar) oportuno (reči decir)
    pravilno! ¡justo!, ¡exacto!
  • predirljívo adv. con suono stridulo:
    predirljivo peti miagolare in modo stridulo
    predirljivo gledati guardare in modo penetrante
  • prežúliti (-im) perf.

    1. piagare, ferire i piedi, provocare vesciche:
    kožo na peti je čevelj prežulil do krvi la scarpa ha fatto sanguinare la pelle del calcagno

    2. pren. ripassare
  • pričéti pričénjati to begin; to commence; to start

    pričéti, pričénjati se to begin
    narobe pričéti, pričénjati to make a bad start
    pričéti, pričénjati peti to start singing, to burst into song
    pričéti, pričénjati pogajanja to enter into negotiations
    pričéti, pričénjati pri sebi to begin at home
    pričéti, pričénjati neko stvar to start on a thing
    da (najprej) pričnemo... to begin with... ➞ začeti
  • rapsódski rhapsodic, rhapsodical

    rapsódsko péti, deklamirati to rhapsodize
  • refrén refrain; glasba (pripev) burden; chorus

    péti refrén to sing the refrain
    (so)péti v refrénu to join in the chorus
  • rigoléto (-a) m šalj.
    peti rigoleto vomitare
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • sêrafski (-a -o) adj. serafico:
    peti s serafskim glasom cantare da angelo, angelicamente