Franja

arundō, starejše harundō (h ni pristen), -inis, f (sorod. z gr. ἄρον vrsta trstja)

1. rogoz, trst, trstika, trstje (canna = mali rogoz, sirčica, ulva = rogoz z betico, srpica): aper Laurens ulvis et harundine pinguis H., tremula O., longā parvae sub arundine cannae O., crinīs (dei Tiberini) umbrosa tegebat arundo V., velatus arundine glauca Mincius V., casae ex arundine textae L., erant tecta arundine texta L., gracilis et cannae similis arundo Col., arundinis Italiae usus ad vineas maxime Plin., arundo Indica Plin. indijski trst, bambus, insulae herbidae arundine et iunco Plin. iun.

2. met. iz trstja narejene stvari:
a) protica, trnek, ribnica: hice hami atque hae arundines sunt nobis quaestu et cultu Pl., modo ducebam retia, nunc moderabar arundine linum O., moderator arundinis O. ribič trnkar, captare arundine pisces Tib.
b) ptičarjeva lepljenica, limanica, past: Pr., Petr., Mart., alas arundo verberat Pl.
c) strelišče = ročaj strelice, puščice (naspr. mucro, ferrum): Cels., (telum) obtusum est et habet sub arundine plumbum O.; pesn. sinekdoha strelica, puščica: Sil. (V, 447), hamata percussit arundine Ditem O., haeret lateri letalis arundo V.; tudi lok: Sil. (X, 12).
č) pisalno pero: Pers., Mart., Aus.; met. slog, stil: tristis Mart. mračen, resen.
d) trstna, pastirska piščal(ka), trstenica (= σῦριγξ): Tib., Sil., modulatur arundine carmen O., agrestem tenui meditabor arundine Musam V., arundine canens Suet.; pesn. flavta: quem (satyrum)... Latous arundine victum affecit poenā O.
e) iz trstik narejen greben pri statvah, žlaje: tela iugo vincta est, stamen secernit arundo O.
f) trstov snopič kot ptičje strašilo: volucres... arundo terret H.
g) tepežna trstikovica: Pr., Petr.
h) trstikovica z omelom (za ometanje pajčevine): Pl.
i) kol v vinogradu, tik: Varr.
j) ranocelniška deščica: Suet.
k) merilna palica, merilo: Prud., Vulg.
l) jezdna palica, lesen konjiček kot otroška igrača: equitare in arundine longa H.

Ausziehfeder, die, redis pero

ball-pen [bɔ́:lpen] samostalnik
kemični svinčnik, večno pero

bráda ž
1. brada: podpirati si -o; zapet do -e; jamica na -i; brada mu raste, mu sega do pasu; briti, nositi -o
2. Matjaže va brada brada kralja Matjaža, Matije Korvina u narodnim pričama
3. gamsova brada čuperak, kitica divokozine dlake kao ukras na šeširu alpinaca, lovaca
4. problem z -o
vrlo star problem
5. brada, daščica ispred leta na košnici
6. kukuruzna brada: brada na koruznem storžu
7. pero od ključa: ključeva brada
8. travniška kozja brada bot.
kozja brada, Tragopogon pratensis; judovska brada bot.
Saxifraga sarmentosa

calamo m

1. bot. palma (Calamus)
calamo aromatico kolmež

2. trst

3. knjižno steblo

4. knjižno pisalno pero

5. pesn. puščica

cálamo moški spol trst(ika); pisalno pero

cálamo aromático kolmež

carabina ženski spol karabinka, kratka puška; zaponka na pero

es la carabina de Ambrosio je čisto ne(po)rabno

cerceau [sɛrso] masculin obroč; letalno pero (pri pticah roparicah)

jambes féminin pluriel en cerceaux krive noge (na "o")
jouer au cerceau poditi obroč (otroška igra)

covert² [kʌ́vət] samostalnik
zatočišče, zavetišče, skrivališče; goščava; pretveza; ptičje krovno pero

to draw a covert preiskati goščavo (pri lovu na lisico)

crow-quill [króukwil] samostalnik
vranje pero; tenko jekleno pero

Deckfeder, die, Tierkunde krovno pero

diktát m (lat. dictare) diktat, kazivanje u pero, zapovijed (-ved)

diktírati -am (lat. dictare)
1. diktirati, kazivati u pero
2. diktirati, zapovijedati (-ved-)

drawing-pen [drɔ́:iŋpen] samostalnik
črtalno pero

držálo s
1. držak, drška, držalica, držalje, držajica, držaljka: držalo iz plastične mase; držalo kladiva; držalo pri kosi
2. držalo, držaljica, držak u koji se učvršćuje pero za pisanje: vtakniti pero v držalo; svinčnik, radirka in držalo
3. držač: na stopnišču so lepa -a za bakle

federartig peresast, podoben peresu; leicht: lahek kot pero

federleicht lahek kot pero, peresno lahek

fig-leaf [fígli:f] samostalnik
figovo pero

fȉlfēder m (n. Füllfeder) nizko pog. nalivno pero

fistula -ae, f

I. cev., tul, poseb. vodna cev (nav. svinčena): Q., Plin. iun., Iust., Front., P. Veg., Pall., in hoc tectum aquam venire oportet per fistulam Varr. Marius fistulas, quibus aqua suppeditabatur Iovis templo, praecidi imperarat Ci., f. ferrea L., vitiato fistula plumbo scinditur O.; occ. požiralnik: Plin.; cevka v želu čebel, muh: Plin.; cevkasta žila v pljučih, ušesih, zobeh: Plin.; luknjica v gobi: Plin.; f. urinae Cels. ali f. urinalis scalnik = kateter; minuitae corporum fistulae Iulianus ap. Aug. znojnice; tudi odprtina, skozi katero kit brizga vodo: Plin. —

II. metaf.

1. votlo trstno steblo: Plin.; meton. iz njega narejene reči, in to:
a) pastirska piščal(ka), trstenica (gr. σύριγξ), narejena iz več trstnih stebel neenake dolžine: Lucr., H., Mart. idr. aut umquam tibi fistula cerā iuncta fuit? V., dispar septenis fistula cannis O., rustica … fistula disparibus paulatim surgit avenis O.
b) pero za pisanje: Pers.

2. bot. trstika, poseb. cevkasta kasija: Vulg.

3. cevkast tvor, pijavka: Ca., Cels., P. Veg., ut … per lumbos fistulae puris erumperint N. gnojne pijavke.

4. čevljarski krivec: sutoriae similis fistula Plin.

5. kot ranocelniško orodje cevka: f. fictilis Cels.; poseb. sečevod: fistulam demittere in iter urinae Cels.

6. f. ferraria Ca. ali f. serrata Plin. nekakšne žrmlje.