zêmlja f
1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme
2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde
3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra
4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra
5. knjiž. (kopno) terra; terraferma
6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra
7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria
Zadetki iskanja
- življênje (-a) n
1. vita; vivere:
življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
znamenja življenja segni di vita
volja do življenja voglia di vivere
tvegati življenje rischiare la vita
rešiti si golo življenje salvare la vita
streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna
2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
pren. sladko življenje la dolce vita
begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
življenje iz dneva v dan vita alla giornata
mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
navade mestnega življenja abitudini della vita di città
spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
tako je pač življenje così è (fatta) la vita
to ni življenje! che razza di vita è questa!
nočno življenje mesta la vita notturna della città
3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo
4. vita, attività:
društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
družabno življenje vita di società
5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia
6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
življenje je drago la vita è cara
sredstva za življenje mezzi di sostentamento
kakovost življenja qualità della vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
dati otroku življenje dare alla luce un bambino
dati življenje za domovino dare la vita per la patria
podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
skleniti svoje življenje morire
skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
vzeti življenje komu uccidere qcn.
biti ob življenje perdere la vita, morire
priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
anat. drevo življenja albero della vita
um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo - ἄ-βυσσος 2 (βυσσός = morska globina) ion. poet. NT; brez dna, brezdanji, neizmeren, neskončen; subst. ἡ brezdno, prepad, pekel.
- Ἅιδης, Ἀΐδης ου, ὁ [gen. Ἀίδαο, -δεω, Ἄϊδος; dat. Ἄϊδι; daljša oblika Ἀϊδωνεύς, έως, ῆος] [Et. iz ΑἱϜίδης = grozni, istega izvora αἰανής, lat. saevus] Had, bog podzemlja (= Πλούτων); ἐν Ἅιδου (sc. οἴκῳ, δόμοις) v podzemlju; ἐξ Ἅιδου (δόμων) iz H., εἰς Ἅιδου v podzemlje; potem sploh: grob, smrt (πόντιος v morju), podzemlje, pekel.
- γέ-εννα, ἡ pekel NT.
- κατα-βιβάζω velevam komu doli iti, stopiti, doli spravljam, peljem, ἐκ τῶν ὀρῶν prisilim koga, da pride doli; NT ἕως ᾅδου pahnem v pekel.
- κλῑ́βανος, ὁ 1. ion. ponev (v kateri se je pekel kruh). 2. NT peč.
- πέσσω, at. πέττω [Et. iderr. peqwjō, lat. coquo (iz quequo, po assimil. iz pequo), slov. pečem, pekel, pekla, peklo; πεπτός iz peqwtós = lat. coctus. – Obl. fut. πέψω, aor. ἔπεψα, inf. pr. ep. πεσσέμεν]. 1. act. a) mehčam, kuham, pečem σιτία; τὰ πεττόμενα ἐπὶ τράπεζαν pecivo za obed; b) zorím (-íti); c) prebavljam, γέρα uživam, χόλον požiram, kuham, κήδεα gojim, vdajam se, βέλος čutim posledice. 2. med. pečem si πέμματα.
- πίσσα, ἡ, at. πίττα [Et. iz πικjα, lat. pix, cis, slov. pekel] smola.
- Τάρταρος, ὁ 1. Tartar, temni podzemeljski prostor, kjer trpe Titani in sploh brezbožniki, pekel. 2. prepad, brezdno.
- ταρταρόω pahnem v pekel NT.
- кромешный
ад кромешный pekel;
кромешная тьма tema kot v rogu - сущий (zast.) obstoječ; (gov.) pravi, resničen;
сущая правда gola resnica;
сущий ад pravi pekel;
сущие пустяки nič posebnega