Franja

Zadetki iskanja

  • olandese

    A) agg. geogr. holandski, nizozemski:
    razza olandese veter. holandska pasma

    B) m

    1. m, f geogr. Holandec, Holandka

    2. m kulin. holandec, holandski sir

    3. kulin. cikorija (kavni nadomestek)

    4. šport
    olandese volante leteči holandec

    5. papir holandec

    6. jezik holandščina
  • pásji de chien(s), à la manière des chiens, canin, caniculaire

    pasji dnevi canicule ženski spol
    pasji glad, pasja lakota faim ženski spol de loup (ali canine)
    pasji konopec laisse ženski spol
    pasji lajež aboiement moški spol de chien
    pasji mraz froid moški spol intense (ali de canard, de chien, de loup)
    pasji nagobčnik muselière ženski spol
    pasja ovratnica collier moški spol
    pasja pasma race ženski spol canine
    pasja razstava exposition ženski spol canine (ali de chiens)
    pasja steklina rage ženski spol (canine)
    pasja uta chenil moški spol, niche ženski spol (à chien)
    pasje vreme temps moški spol de chien, diable moški spol de temps
    pasja vročina chaleur ženski spol caniculaire
    pasje življenje vie ženski spol de chien, chienne ženski spol de vie
  • perzijska mačka stalna zveza
    (pasma mačk) ▸ perzsa macska
    Je čistokrvna perzijska mačka in nima potlačenega obraza, kot je običajno za to pasmo. ▸ Fajtatiszta perzsa macska, és nincs a fajtára jellemző tompa orra.
    Sopomenke: perzijski maček, perzijka
    Povezane iztočnice: perzijska muca
  • pes1 [ə] moški spol (psa, psa, psi) der Hund (čistokrven Rassehund, eskimski Eskimohund, Polarhund, lavinski Lawinensuchhund, lovski Jagdhund, lovski - gonič Hetzhund, ovčarski Hütehund, Schäferhund, Hirtenhund, čuvaj Kettenhund, Wachhund, Hofhund, vodnik za slepe Blindenhund, Blindenführhund, za lov na jelene Hirschhund, za odkrivanje drog Drogenspürhund, za osebno zaščito Schutzhund, pirenejski Pyrenäenhund, polarni Schlittenhund, službeni Diensthund, Polizeihund); samec: der Rüde
    Mali Pes astronomija Kleiner Hund
    Veliki Pes astronomija Großer Hund
    peklenski pes Höllenhund
    popadljiv pes bissiger Hund, der Beißer
    pes žimavec [rauhhaariger] rauhaariger Hund
    lastnik psa der Hundebesitzer, Hundehalter
    … za psa Hunde-
    (glavnik der Hundekamm, polnovredna hrana die Hundevollkost, krtača die Hundebürste, dajatev die Hundeabgabe, salon der Hundesalon)
    … psov Hunde-
    (ljubitelj der Hundenarr, Hundefreund, pasma die Hunderasse, razstava die Hundeausstellung, rejec der Hundezüchter, lovstvo trop die Hundemeute)
    pes se je odtrgal z verige: der Hund ist los
    peljati psa ven Gassi gehen
    dati psa na vrvico den Hund anleinen
    Pse na vrvico! Hunde anleinen!
    predpis, da morajo biti psi na vrvici der Leinenzwang
    |
    figurativno videti, kam pes taco moli sehen, wie der Hase läuft
    živeti/gledati se: kot pes in mačka wie Hund und Katze
    kot pretepen pes wie ein geprügelter Hund
    lagati kot pes teče das Blaue vom Himmel lügen, wie gedruckt lügen
    prezebati kot pes frieren wie ein Schneider/ein junger Hund
    priklenjen kot pes wie ein Kettenhund
    truden kot pes hundemüde
    koga nahruliti kot psa (jemanden) [fertigmachen] fertig machen
    priti na psa auf den Hund kommen, herunterkommen
    spraviti kaj na psa (etwas) herunterwirtschaften, abwirtschaften
    biti na psu auf dem Hund sein, abgewirtschaftet sein
    biti z živci na psu ein Nervenbündel sein
    pod psom unter aller Sau, unter allem Hund
    veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
  • plemenít (-a -o) adj.

    1. nobile; elevato; gentile; alto:
    plemenita duša animo nobile, gentile
    plemenita čustva alti sentimenti

    2. generoso, magnanimo, sublime, elevato

    3. snello, elegante; raffinato

    4. nobile, aristocratico; blasonato:
    plemeniti predniki quarti di nobiltà
    biti plemenite krvi essere di sangue, di stirpe nobile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vet. plemenita pasma razza pura
    metal. plemenite kovine metalli nobili
    les. plemeniti furnir impiallacciatura per rivestimenti
    plemeniti les legno nobile, pregiato
  • prōlēs -is, f (iz *pro-olēs; prim. sub-olēs, ind-olēs, ad-olēsco, alō)

    1. potomec, otrok, dete, zarojenec, naraščaj: Sen. tr., Val. Fl. idr., proles illa futurorum hominum Ci., postuma V., Bacchi Tib. Priap, gemella O. dvojčka, Apollinea O. Eskulap, Latoia O. = Apolon in Diana, altera Saturni proles (= Iuno) V., laudantur simili prole puerperae H.

    2. kolekt. rod, zarod, naraščaj, potomstvo, potomci: Lucr., Ph. idr., Ausonia L., argentea, Mavortia O., dii, Romulae genti date remque prolemque H., praeclara Brutorum atque Aemiliorum proles S. fr., Tuscorum Plin., Teucrorum proles Iuv., prolem propagando procudere Lucr. zaroditi (zaploditi) otroke; metaf. (o živalih): boum V. pasma, escā replere prolem suam Ph., aliam ex alia generando suffice prolem V. pleme, immensi maris proles V.; o rastl.: proles olivae V. sad, jagoda, privignae proles Col. poet.

    3. occ. mladina, mlado moštvo, podmladek: equitum peditumque Ci., Arcadiae V.

    4. meton. modo: Arn.
  • provenir* [prɔvnir] verbe intransitif prihajati iz, izhajati iz, izvirati

    d'où provient sa fortune? odkod izvira njegovo premoženje
    cette race provient du croisement de deux espèces voisines ta pasma izhaja iz križanja dveh sorodnih si vrst
  • puro

    A) agg.

    1. čist (brez primesi):
    acqua pura čista voda
    aria pura čist zrak
    cielo puro jasno nebo
    lingua pura čist jezik
    razza pura čista rasa, pasma
    vino puro čisto, pristno vino

    2. čist (ne uporaben):
    matematica pura čista matematika

    3. čist, pristen, enostaven:
    la pura verità čista resnica
    per puro caso čisto slučajno

    4. čist, neomadeževan

    5.
    puro e semplice gladek in jasen

    B) m (f -ra)

    1. načelen, nepodkupljiv človek

    2. šport amater
  • ras|a1 ženski spol (-e …)

    1. die Rasse
    bela rasa weiße Rasse
    črna rasa schwarze Rasse
    rumena rasa gelbe Rasse
    mešanje/mešanica ras die Rassenmischung

    2. pri živalih ➞ → pasma
  • rjàv (rjáva -o) adj.

    1. marrone; castano; vet. sauro; bruno:
    od sonca rjav obraz volto abbronzato dal sole
    rjava barva color marrone, marrone
    zool. rjava cipa calandro (Anthus campestris)
    gastr. rjava omaka sugo d'arrosto
    vet. rjava pasma (goveda) razza bruna alpina
    zool. rjava pliskavka focena, marsovino (Phocoena)
    bot. rjave alge alghe brune, feofite (Phaeophyta)
    rjavi medved orso bruno (Ursus arctos)
    rjavi premog lignite
    zool. rjavi srakoper averla (Lanius collurio)
    rjavi škarnik nibbio reale (Milvus milvus)
    min. rjavi železovec limonite

    2. polit. bruno, nazionalsocalista:
    rjave srajce camicie brune
  • símentalski (-a -o) adj. vet.
    simentalska pasma razza Simmenthal
  • svinj|a ženski spol (-e …)

    1. das Schwein
    doječa svinja Mutterschwein, die Muttersau
    vodeča svinja die Bache
    kmečka pasma svinj das Landschwein
    pasme svinj Schweinerassen množina
    gonič divjih svinj lovstvo der Rüde
    hrana za svinje der Saufras (tudi figurativno)
    lov na divje svinje die Saujagd

    2. živalstvo, zoologija das Schwein (divja Wildschwein, domača Hausschwein, bradata Bartschwein, pritlikava Zwergwildschwein, progasta Bindenschwein)
    gozdna svinja velikanka živalstvo, zoologija das Riesenwaldschwein
    čopičasta svinja živalstvo, zoologija das Pinsel(ohr)schwein
    svinja popkarica živalstvo, zoologija (pekari) das Nabelschwein
    povodna svinja živalstvo, zoologija das [Flußschwein] Flussschwein
    morska svinja živalstvo, zoologija ➞ → svinjek (hrbtoplavutni)
    svinja bradavičarka živalstvo, zoologija das Warzenschwein

    3. figurativno psovka: der Saukerl, das Arschloch, der Hund, (umazanec) die Drecksau, der Dreckskerl, das Dreckschwein, der Mistkerl

    4. tehnika (nasedlina) die Sau
    |
    figurativno delati s čim kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
    metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen
  • štájerski (-a -o) adj. geogr. stiriano, della Stiria (slovena):
    lingv. štajersko narečje dialetto stiriano
    štajerska vina vini della Stiria
    štajerska pasma razza (di galline) stiriana
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
  • γενεά, ᾶς, ἡ, ion. γενεή (γίγνομαι) 1. a) pleme, rod, pokolenje; os. plemeniti rod, plemstvo; pri živalih: pleme, pasma; b) potomstvo, potomci; c) pleme, narod; d) zarod, naraščaj, doba, človeški rod. 2. rojstvo ἀπὸ γενεῆς, starost, rojstno mesto, domovina; gnezdo.
  • γένος, ους, τό (γίγνομαι, lat. genus) I. abstraktno: rojstvo, rod, sorodstvo; pos. visoki, plemeniti rod, plemstvo, pokolenje; ἐν γένει εἰμί τινι sem v (so)rodu s kom, οἱ ἐν γένει sorodniki. II. konkretno: kar se je rodilo ali nastalo: 1. dete, otrok, potomec; pl. potomstvo, potomci. 2. družina, rodbina, rodovina, obitelj. 3. pleme, rod, sorodniki; domovina; prebivalstvo, narod; γένει ὕστερος mlajši. 4. vrsta, rod; pri živalih: pleme, pasma; naravni spol, število, stan. 5. človeški rod, generacija, doba, vek.