Franja

Zadetki iskanja

  • tessera -ae, f (gr. τέσσαρες, τέσσαρα, jon. τέσσερα)

    1. četverokotnik, štirikotnik, kvadrat, štiriogelnik, od tod kocka (starejše kóber) za igranje (imela je šest zaznamovanih strani; gl. talus): tesseras iacĕre Ci. ali mittere O. = tesseris ludere Ter., tesserarum iactus L. kockanje, homines se ad tesseras (kockanje) conferunt Ci.; occ. štirikotnik za polaganje podov = mozaični kamenček, mozaična deščica: palliorum Plin., tesseris struere pavimenta Vitr. položiti (polagati) pod iz kockastih deščic, pavimentum struere ex tesserā grandi Plin.

    2. znak, znamenje, obeležje, obeležba, listek z napisom (starejše belèg, beléžen (f), znamka), in sicer
    a) lesena tablica z označujočim napisom: Iust.
    b) tablica, izkaz, izkaznica, značka, oznaka; ko jo je posameznik pokazal, je dobival prirodnine (naturalije) ali denar: frumentaria ali frumenti Suet., Iuv. nakaznica (izkaznica) za žito, nummaria Suet. nakaznica (izkaznica) za denar.
    c) tessera hospitalis gostinska značka (oznaka), gostinsko znamenje, znak gostinskega prijateljstva (gr. σύμβολον), po katerem so se spoznavali gostinski prijatelji: Pl. idr., apud nos confregisti tesseram Pl. zlomil si gostinsko znamenje (značko) = razdrl si gostinsko zvezo, konec je najinega gostinskega prijateljstva.
    d) tablica, na kateri je bilo napisano vojaško geslo ali povelje; od tod

    3. meton. vojaško (bojno) geslo, vojaška parola, vojaško povelje, vojaški ukaz (starejše povêlek), bojni krik (gr. σημεῖον, lat. tudi signum): tessera per castra ab consule data L., it bello tessera signum V., omnibus tesseram dare L.
  • tvórjenka (-e) f lingv. parola formata:
    nova tvorjenka neologismo
    naslonjena tvorjenka prestito, parola mutuata
  • vprašálnica (-e) f

    1. questionario

    2. lingv. espressione, parola interrogativa
  • Werbespruch, der, reklamna parola, reklamni slogan
  • zbodljáj (-a) f

    1. puntura:
    zbodljaj z iglo puntura di spillo

    2. fitta, trafittura:
    zbodljaj med rebri una trafittura fra le costole

    3. pren. morso (di invidia); pog. spina

    4. pren. frizzo, parola mordace; knjiž. strale
  • zložênka (-e) f

    1. gastr. (piatto) misto

    2. lingv. composto, parola composta
  • znáčnica (-e) f

    1. biblio. voce; lemma

    2. parola chiave
  • žaljívka (-e) f parola ingiuriosa; ingiuria, insulto, invettiva
  • appoggiare

    A) v. tr. (pres. appōggio)

    1. prisloniti, nasloniti:
    appoggiare una scala alla parete prisloniti lestev k zidu

    2. položiti, postaviti:
    appoggiare i bicchieri sul tavolo postaviti kozarce na mizo
    appoggiare un colpo zadati slab udarec (v boksu)
    appoggiare uno schiaffo primazati klofuto
    appoggiare la voce su una parola z glasom podkrepiti besedo

    3. pren. podpirati:
    appoggiare un partito politico podpirati politično stranko

    4. absol. šport poslati predložek (v nogometu)

    B) ➞ appoggiarsi v. rifl. (pres. mi appōggio) opreti, opirati se, nasloniti se (tudi pren.):
    appoggiarsi a un amico opreti se na prijatelja
  • arrivare v. intr. (pres. arrivo)

    1. priti, dospeti:
    arrivare alla laurea priti do diplome
    arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
    arrivare al fine doseči cilj
    non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
    a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
    arrivare correndo priteči
    arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
    arrivare di buon'ora priti zgodaj

    2. doseči (kaj):
    arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
    Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto

    3. priti (do), segati (do), dočakati:
    le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
    questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
    è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
    se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili

    4. uveljaviti se, uspeti:
    tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
    PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje
  • bèv inter.; m (posnema pasji glas) bau; ekspr.
    ne reči ne bev ne mev non dir parola
  • bocca f

    1. usta; gobec:
    respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
    restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
    in bocca al lupo! pren. srečno!
    ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
    non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
    a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
    restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
    essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
    rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
    tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
    fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
    far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
    togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
    avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
    fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
    non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
    chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
    lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
    cavar di bocca izvleči kaj iz ust
    essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
    passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
    essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
    mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
    mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
    togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
    acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
    lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
    parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

    2. pren. usta, ustnice:
    baciare sulla bocca poljubiti na usta
    storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
    battere la bocca šklepetati

    3. pren. odprtina:
    bocca della manica odprtina rokava
    sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
    bocca della strada cestni dohod
    bocca del forno žrelo pri plavžu

    4. voj.
    bocca da fuoco top

    5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
    bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
    bocca vulcanica ognjeniško žrelo

    6. bot.
    bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
    bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

    7. navt.
    bocca di lupo zanka
    bocca di rancio odprtina za vrvje

    8.
    bocca d'acqua vodovodni priključek
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori
  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • buōno1

    A) agg.

    1. dober:
    un'anima buona dobra duša
    buona volontà dobra volja
    buona donna pog. evfemistično cipa

    2. krotek, miren, priden:
    un buon ragazzo priden fant
    un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
    buono come il pane dober kot kruh
    alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
    mangiare alla buona jesti po domače
    una riparazione alla buona zasilno popravilo
    siate buoni bodite pridni!
    mare buono mirno morje

    3. prijazen, vljuden:
    buone maniere vljudnost, olikanost
    fare buon viso prijazno sprejeti
    con le buone prijazno, zlepa
    con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
    tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
    buoni uffici pravo posredovanje:
    richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
    una buona parola dobra beseda, priporočilo
    di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
    di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

    4. dober, sposoben, ustrezen:
    un buon medico dober zdravnik
    buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
    essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
    essere in buono stato biti dobro ohranjen
    una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
    essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

    5. dober, koristen, ugoden:
    buoni affari dobri posli
    a buon mercato poceni
    buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
    buone feste vesele praznike!
    Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
    nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
    avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

    6. dober, pravičen:
    battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
    a buon diritto upravičeno
    questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

    7. dober, velik, obilen:
    un buon tratto di strada dobršen del poti
    un'ora buona debela ura, dobra ura
    di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
    di buon passo hitro
    di buona lena energično, pridno

    8. dober, ugleden, bogat:
    buona famiglia dobra, ugledna družina
    buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

    9. dober, lep, prijeten:
    essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    buona cera dober, zdrav videz
    fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
    darsi buon tempo pren. zabavati se

    10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

    B) m (samo sing.)

    1. dobro:
    essere un poco di buono biti malopridnež
    buon per me na mojo srečo

    2. lepo vreme:
    la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

    3. (z okrepljenim pomenom)
    ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

    4. (f -na) dober človek:
    i buoni e i cattivi dobri in zli
  • cadere* v. intr. (pres. cado)

    1. pasti, padati (tudi pren.):
    d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
    cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
    cadere in piedi pasti na noge
    i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
    il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
    far cadere le braccia pren. spravljati v obup
    la fortezza è caduta trdnjava je padla

    2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
    cadere in disgrazia pasti v nemilost
    cadere in dimenticanza pasti v pozabo
    cadere in prigionia pasti v ujetništvo
    cadere in trappola pasti v past
    cadere in prescrizione pravo zastareti
    cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
    cadere in errore zmotiti se
    cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
    cadere ammalato zboleti
    cadere in miseria obubožati
    cadere in rovina propasti, propadati
    cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
    cadere agli esami pasti na izpitu
    cadere in battaglia pasti v boju
    cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
    cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
    far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
    cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

    3. pren. zaiti, poleči se:
    al cadere del giorno ob sončnem zatonu
    il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
    lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

    4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
    cadere in mente priti na misel
    lasciar cadere una parola navreči besedo
    oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan
  • cancellare

    A) v. tr. (pres. cancēllo)

    1. brisati, izbrisati, črtati (tudi pren.):
    cancellare una parola izbrisati, prečrtati besedo

    2. pren. izbrisati, kasirati; razveljaviti, razveljavljati:
    cancellare una sentenza pravo razveljaviti sodbo

    B) ➞ cancellarsi v. rifl. (pres. mi cancēllo) izbrisati se, si; izginiti, izginjati (tudi pren.):
    cancellarsi dalla mente izbrisati si iz spomina, iz uma
  • capire

    A) v. tr. (pres. capisco) razumeti, dojeti:
    non ho capito una parola del libro v knjigi nisem razumel prav nič
    capire l'antifona pren. razumeti namig, skrivni smisel
    capire a volo takoj razumeti
    non volerla capire pren. ne hoteti kaj sprejeti, ne se pustiti prepričati
    non ne capisce un'acca ne razume niti besedice tega
    non capire un fico secco, un accidente, un tubo ne razumeti prav nič
    in questa faccenda io ci capisco poco prav nič ne razumem pri tej zadevi
    capirai! inter. (tudi iron.):
    bella fatica, capirai! težave pa take!, trud pa tak!
    si capisce seveda, kajpada:
    Vieni stasera? Sì, si capisce. Ali prideš nocoj? Seveda!

    B) v. intr. knjižno biti (v):
    non capire in se dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    C) ➞ capirsi v. rifl. (pres. ci capiamo) razumeti se, strinjati se:
    della cosa non voglio più sentir parlare; ci siamo capiti? o zadevi nobene besede več, smo se razumeli?
  • composto

    A) agg.

    1. urejen; dostojen, spodoben

    2. mat. sestavljen

    3. zložen:
    parola composta jezik zloženka

    B) m

    1. sestava; zmes

    2. kem. spojina

    3. jezik zloženka
  • coniare v. tr. (pres. cōnio)

    1. kovati (denar, medalje)

    2. pren. kovati:
    coniare una parola skovati besedo
  • contēsto m sobesedilo, kontekst; pren. besedna, miselna zveza:
    staccare una parola dal contesto iztrgati besedo iz konteksta
    contesto sociale, culturale družbeni, kulturni kontekst