Franja

spravlja|ti¹ (-m) spraviti (immer wieder, laufend) ➞ → spraviti
spravljati na slab glas in Verruf bringen
spravljati ob pamet wahnsinnig machen, verrückt machen
spravljati v obup zur Verzweiflung bringen
spravljati v slabo voljo ärgern, verstimmen, verdrießen
spravljati v strah verängstigen, (jemandem) Angst machen
spravljati v skušnjavo in Versuchung bringen
spravljati v sramoto koga (jemandem) Schande bereiten

sréča (-e) f

1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna

3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così

4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna

sreča|ti [é] (-m) srečevati koga na cesti (jemandem) begegnen, (jemanden) treffen (se sich)
ponovno srečati (jemandem) wiederbegegnen, (jemanden) wiedertreffen
figurativno srečala ga je pamet er ist zur Vernunft gekommen
srečata se s pogledi ihre Blicke treffen sich

sréčati (-am) | srečávati (-am)

A) perf., imperf.

1. incontrare qcn., incrociare qcn.; imbattersi in qcn.:
srečati koga na ulici, pred hišo incontrare qcn. per strada, davanti alla casa

2. incontrare, trovare:
te posebnosti srečamo tudi pri drugih vretenčarjih particolarità che troviamo anche presso altri vertebrati
pog. šalj. srečati Abrahama compiere cinquant'anni
končno ga je srečala pamet finalmente ha messo la testa a posto

B) sréčati se (-am se) | srečávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. incontrarsi (tudi šport. ); imbattersi:
državnika sta se tokrat prvič srečala è stato il primo incontro dei due uomini di stato
srečali sta se košarkarski moštvi dveh dežel si sono incontrate le rappresentanze di pallacanestro dei due paesi

2. imparare a conoscere:
srečati se z grško dramatiko imparare a conoscere il teatro greco

3. ekst. affrontare, fronteggiare:
srečati se z ovirami, s težavami affrontare ostacoli, difficoltà
pren. še se bova srečala ci rivedremo (e me la pagherai)
pogleda sta se srečala si guardarono
sovražni patrulji sta se srečali na prelazu al passo si sono scontrate due pattuglie nemiche

ubógati (-am) imperf., perf.

1. ubbidire, obbedire; ascoltare:
ubogati ukaz ubbidire all'ordine
ubogati starše ubbidire i genitori
slepo ubogati ubbidire ciecamente
pren. ubogati pamet, razum ascoltare la voce della ragione

2. pren. rispondere; ubbidire; servire:
komande na letalu ne ubogajo i comandi dell'aereo non rispondono
oči ga ne ubogajo več non ci vede più
spomin ga še uboga la memoria gli funziona ancora, ha ancora una buona memoria

učenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …) das Lernen (na pamet Auswendiglernen)
učenje vožnje die Fahrausbildung, die Fahrschulung
učenje v spanju die Schlaflernmethode
pripravljenost za učenje der Lernwille, die Lernbereitschaft
… učenja Lern-
(psihologija die Lernpsychologie, uspeh der Lernerfolg, zmožnost die Lernfähigkeit), lern- (željan lernbegierig)
motnja pri učenju die Lernstörung
otrok/oseba s težavami pri učenju der Lernbehinderte ( ein -r)
pedagogika za otroke s težavami pri učenju die Lernbehindertenpädagogik
težave pri učenju die Lernbehinderung
ki ima težave pri učenju lernbehindert, lerngestört
zagnanost pri učenju der Lerneifer

učênje study, learning, reading; (vajeništvo) apprenticeship

učênje na pamet learning by heart, learning by rote; (guljenje) žargon cram, swot, grind

učênje (-a) n

1. studio; apprendistato:
učenje na pamet studio a memoria
podpirati koga v času učenja aiutare qcn. negli studi
učenje za kovača, v trgovini l'apprendistato al mestiere di fabbro, nel commercio

2. (poučevanje) insegnamento:
dolgoletno učenje na srednji šoli l'insegnamento pluriennale nelle scuole medie

3. dottrina, insegnamento:
zavračati učenje, da je vesolje eno samo respingere l'insegnamento sull'unicità dell'universo

učíti (koga) to teach, to instruct, to give instruction (to), to give lessons (to); to train

učíti se to learn, (študirati) to study, (guliti se) to swot, to cram, to grind, (pogovorno) to bone up on; (vajenec) to serve one's apprenticeship
učíti se na pamet to learn by heart (ali by rote), to commit to memory, to memorize
zopet se učíti to relearn, (pogovorno) to brush up
marljivo se učíti to study hard, to be a diligent student
učíti se brati (branja) to learn to read
on se zelo dobro uči he is quick to learn, he is a quick learner
učíti se za izpit to get up (ali to brush up, pogovorno to bone up on) a subject for an examination
učíti se pisanja to learn how to write
moj brat se uči mizarstva my brother is learning joinery (ali is training to be a joiner)

učíti enseigner, professer, apprendre quelque chose à quelqu'un, instruire quelqu'un dans quelque chose, faire des cours (ali la classe) , donner des leçons

učiti koga branja, brati apprendre (ali montrer) à lire à quelqu'un
dati koga učiti (v uk) mettre quelqu'un en apprentissage
učiti se apprendre, étudier, s'instruire, (obrti) être en apprentissage
učiti se francoščine apprendre le français
učiti se brati apprendre à lire
učiti se igrati na klavir apprendre à jouer du piano, étudier le piano
učiti se na pamet apprendre par cœur
on se lahko (težko) uči il apprend facilement (difficilement)

učíti (-ím)

A) imperf.

1. insegnare, istruire; ammaestrare:
učiti koga angleščino insegnare a qcn. l'inglese
učiti koga plesti insegnare a qcn. il lavoro a maglia
učiti na osnovni, srednji šoli insegnare nella scuola elementare, nelle medie
učiti klavir insegnare il pianoforte
učiti psa ammaestrare il cane

2. (razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo):
to je učil Sokrat così insegnò Socrate
laži nas niso učili non ci hanno insegnato a mentire

B) učíti se (-ím se) imperf. refl.

1. imparare, studiare:
učiti se kuhanja imparare a cucinare
učiti se za šolo, za življenje studiare per la scuola, per la vita
učiti se pesem na pamet imparare la poesia a memoria
na napakah se učimo sbagliando si impara

2. pog. imparare (il mestiere):
učiti se za kovača imparare il mestiere del fabbro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
le kje si se učil manir! dove hai imparato la (buona) creanza!
človek se do smrti uči si impara tutta la vita

učíti enseñar (koga kaj a alg a/c) ; instruir (koga kaj a alg en a/c) ; dar clases (ali lecciones)

učiti koga branja enseñar a leer a alg
dati koga učiti (v uk) poner a alg en aprendizaje
učiti se aprender, (obrti) hacer el aprendizaje, estar de aprendiz
učiti se pri kom aprender con alg
učiti se (guliti se) quemarse las cejas estudiando, empollar
učiti se španščine aprender (el) español
učiti se brati (smučati) aprender a leer (a esquiar)
učiti se igrati na klavir aprender a tocar el piano, estudiar piano
na pamet se učiti aprender de memoria
on se težkó uči aprende con dificultad, le cuesta trabajo estudiar

uči|ti se (-m se) naučiti se

1. lernen, še naprej: weiterlernen
na napakah se učiti aus Fehlern lernen
učiti se na pamet (etwas) auswendig lernen, (etwas) memorieren
učiti se besede Vokabeln lernen
igra, s katero se otrok uči das Lernspiel
oseba, ki se uči voziti motorno vozilo der Fahrschüler/ die Fahrschülerin
ki se težko uči lernschwach
ki se je zmožen učiti lernfähig
učiti se na grenkih izkušnjah Lehrgeld zahlen müssen
človek se do smrti uči man lernt nie aus

2. pri učitelju: Unterricht nehmen (jahanja Reitunterricht nehmen)

3. pri mojstru/mojstrih: in die Lehre gehen (bei) (tudi figurativno); obrti: eine Lehre machen (za kuharja eine Kochlehre machen), in der Ausbildung stehen

úren² (-rna -o) adj.

1. agile, svelto, lesto:
imeti urne prste essere svelto di mano (tudi pejor., tatinski)
imeti urno pamet essere sveglio, ingegnoso

2. svelto, veloce:
biti urnih nog, imeti urne noge camminare svelto, veloce
rešile so ga urne pete si è salvato fuggendo a rotta di collo
ekst. urni korak passo alla bersagliera, da bersagliere

uskočíti se (uskóčim se) perf. refl. restringersi:
pri pranju se je blago uskočilo col lavaggio la stoffa si è ristretta
pren. ali se ti je pamet uskočila? ma che sei matto?

ustavi|ti se (-m se) ustavljati se [stehenbleiben] stehen bleiben; vozilo: anhalten, stoppen, [haltmachen] Halt machen, zum Halten/Stehen kommen, ura, krvavitev, stroj: zum Stillstand kommen; nihalo, nihanje: auspendeln
ustaviti se pri … rast, padanje ipd.: sich einpendeln bei …
(narediti premor) innehalten; (zastati) stocken
ne ustaviti se (pred) figurativno nicht zurückschrecken vor
srce se ustavi ein Herzstillstand tritt ein
figurativno tu se človeku pamet ustavi da steht der Verstand still

véčji (-a -e) adj.

1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio

2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
obl. večja številka oversize
večji del je narejen il più è fatto

védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

vedeti kaj od koga saber a/c por alg
ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
(prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
na pamet vedeti saber de memoria
dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
človek nikoli ne ve nunca se sabe
to že vem ya lo sé
ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
vedi si ga bog! ¡sabe Dios!

vozláti (-ám)

A) imperf.

1. annodare, fare nodi

2. intrecciare con nodi:
pren. spretno vozlati besede legate, tessere abilmente un discorso

B) vozláti se (-ám se) imperf. refl. aggrovigliarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pamet se mu je začela vozlati non ragiona più
na križišču se vse smeri vozlajo al bivio si incrociano tutte le direzioni
zgodba se vozla la storia si sta complicando

vrábčji (-a -e) adj. di, del passero:
vrabčje strašilo spaventapasseri
pejor. pren. imeti vrabčjo pamet avere il cervello di gallina