Franja

hókejski

hokejska palica stick m de hockey

hruškast (-a, -o) birnenförmig, Birnen- (kutina die Birnquitte)
gradbeništvo, arhitektura hruškasta palica der Birnstab
hruškasti brus die Birnenform

iméti (-ám)

A) imperf.

1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?

4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene

jesenov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ kőris, kőrisfa
2. (izdelan iz jesenovega lesa) ▸ kőris, kőrisfa

jók (-a) m

1. pianto; singhiozzo, lamento, lacrime:
bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok scoppiare in pianto, in lacrime
dušiti, premagovati jok trattenere le lacrime
histeričen, krčevit, pretresljiv, pridušen jok pianto isterico, convulso, commovente, sommesso
ne pomagata ne palica ne jok (con lui) non serve né picchiarlo né scongiurarlo
iti na jok stare per piangere
nabirati se v jok (ustnice) atteggiarsi al pianto (labbra)
ženski jok pa mačkine solze avere il pianto facile come le donne
jok in stok pianti e lacrime

2. ekst. pianto, piangere

kapélniški

kapelniška palica batuta f

kazaln|i (-a, -o) anzeigend
kazalni mehanizem das Zeigerwerk
kazalni zaimek das Demonstrativpronomen
kazalna palica der Zeigestock

kljúkast en forme de crochet, crochu, courbé

kljukasti križ croix ženski spol gammée, svastika ali swastika moški spol
kljukasta palica (cerkveno) crosse ženski spol

kônec² (-nca)

A) m

1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire

2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

B) kônec prep.

1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!

kopaln|i¹ (-a, -o)
kopalna palica der Grabstock
živalstvo, zoologija kopalna noga der Grabfuß

kotno železo stalna zveza
(kovinska palica) ▸ szögvas

kovínski adj. di metallo, in metallo, metallico:
kovinska industrija metallurgia
kovinska palica sbarra di metallo
kovinski glas voce metallica
kovinski izdelki prodotti metallici
kovinski sijaj lucentezza metallica
kovinska elektroda elettrodo metallico
kovinska žaga sega per metalli
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovinski barometer (aneroid) barometro metallico, barometro aneroide
kovinski oksid ossido basico
kovinsko pohištvo mobili in metallo
gosp. kovinska mreža ramina
metal. kovinska paličica lingotto
kovinska plošča bandone
kovinska ploščica placca
metal. kovinski blok massello
kovinski listič lamella
kovinski obroč ghiera
kovinski trak (za zapiranje ipd. ) bindello, piattina
meh. kovinsko tesnilo riparella

kriket samostalnik
(šport) ▸ krikettPovezane iztočnice: igrišče za kriket, kij za kriket, palica za kriket, žogica za kriket

krmílen² (-lna -o) adj. di poppa, poppiero, di pilotaggio, di comando; timoniero:
krmilna ročica barra del timone
krmilni mehanizem, sistem meccanismo, sistema di comando, di pilotaggio
strojn. krmilna gred albero a camme; avt. piantone di guida
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. krmilna mrežica griglia schermo
zool. krmilna peresa penne timoniere
navt. krmilni stroj motore del meccanismo di comando
krmilno drogovje barra di guida
navt. krmilno kolo ruota del timone
aer. krmilna palica manico
navt. krmilna uzda frenello del timone
elektr. krmilni kontaktor teleruttore
navt. krmilni navor agghiaccio
avt. krmilni okrov scatola sterzo

krmiln|i¹ (-a, -o) tehnika Steuer-, Lenk-, Bedienungs-, Regel- (drog die Steuerstange, Lenkstange, die Steuersäule, Lenksäule, element das Steuerelement, krog der Steuerkreis, pult das Bedienungspult, rob die Steuerkante, vod die Steuerleitung, ročica der Steuerhebel, Bedienungshebel, der Führungshebel, gonilo das Lenkgetriebe, elektroda die Steuerelektrode, enota die Steuereinheit, das Steuerwerk, kartica die Steuerkarte, miza der Steuerstand, mrežica das Steuergitter, pult der Bedienungsstand, naprava das Regelgerät, das Steuerwerk, das Steuergerät, palica der Regelstab, Steuerstab, letalstvo der Steuerknüppel, plošča die Bedienungstafel, das Bedienungsfeld, tehnika die Regelungstechnik, Steuerungstechnik, Steuertechnik, tipka die Bedienungstaste, veriga die Steuerkette, vrv das Steuerseil, die Steuerleine, gonilo das Lenkgetriebe, kolo das Steuerrad, Bedienungshandrad, Handrad, Lenkrad, pero die Steuerfeder, stikalo der Steuerschalter)
pomorstvo krmilna ročica die Ruderpinne

lesen [é] (-a, -o) aus Holz; hölzern; figurativno hölzern, steif
ves lesen stocksteif
pri hoji: steifbeinig; Holz- (čeber der Holzbottich, kip die Holzplastik, die Holzfigur, količek der Holzpflock, krožnik der Holzteller, lopar der Holzschläger, most die Holzbrücke, opaž die Holzauskleidung, Holzverschalung, pod der Holzboden, podplat die Holzsohle, roč der Holzstiel, der Holzgriff, stol der Holzstuhl, strop die Holzdecke, zobec der Holzzahn, žebljiček der Holzstift, gradnja der Holzbau, embalaža die Holzverpackung, klop die Holzbank, konstrukcija die Holzkonstruktion, maska die Holzmaske, miza der Holztisch, noga das Holzbein, obloga die Holzverkleidung, ograja der Holzzaun, stopnična ograja das Holzgeländer, palica der Holzstock, die Holzstange, der Holzstab, plastika die Holzplastik, plošča die Holzplatte, plošča za lesorez der Holzstock, posoda das Holzgefäß, rešetka das Holzgitter, tabla die Holztafel, tla der Holzboden, žlica der Holzlöffel, igrače množina das Holzspielzeug, stopnice množina die Holztreppe, die Holzstiege, kladivo der Holzhammer, ogrodje das Holzgerüst, das Holzgestell)
nordijska lesena cerkev die Stabkirche
leseni deli puške die Schäftung
leseno kladivo das Klopfholz, der Holzhammer, der Klüppel, der Klöpfel
lesena konzola die Knagge

leskov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mogyoró
2. (izdelan iz lesa leske) ▸ mogyorófa

léskov de noisetier, de coudrier

leskova palica, šiba baguette ženski spol de coudrier

maršál maréchal moški spol

maršalska palica bâton moški spol de maréchal

maršál mariscal m

maršalska palica bastón m de mariscal