Franja

gustus -ūs, m (gustāre)

I.

1. pokušanje kake stvari, da bi spoznali njen okus, pokušnja: gustu panis bonitatem explorare COL., (nitrum) adulteratur in Aegypto calce, deprehenditur gustu PLIN., cibos potusque eius ... gustu explorabat T., libata gustu potio T. prej pokušena pijača, cum ille ad primum gustum concĭdisset SUET.; occ. = (zmerno) uživanje, (zmerni) užitek: sine crebro salis gustu PLIN.

2. metaf. predhodni poskus, (po)izkus, poskušnja: PLIN. IUN., FR. (?), g. alicuius rei COL., gustum tibi dare volui SEN. PH., principatus tuus ad gustum exigitur SEN. PH., somni g., haec iactura gustui fuit PETR. –

II. meton.

1.
a) prva jed (predjed) pri obedu: MART. Enako v soobl. gustum -ī, n: PORPH.
b) požirek vode: g. ex amphora PETR.

2. okus, ki ga ima kaka stvar: CELS., nobilis, pretiosus, vilis, magis probus COL., g. vini austerior PLIN., graminis Q.; metaf.: sermo prae se ferens in verbis proprium quendam gustum urbis Q.

3. okus (kot čut): CELS., COL., GELL., AUG., AMBR., MACR.

Hinspiel, das, Sport prva tekma

Ich-Form, Ichform, die, prva oseba

incūnābula -ōrum, n (kakor cūnābula iz cūnae zibel)

1. (traki) povezači, poveze, povoji: fásciis opus ést, pulvinis, cúnis, incunábulis Pl., infantium puerorum i. Ci.

2. meton. zibel(ka), in sicer =
a) prva (otroška) leta: Val. Max., Suet., ab incunabulis odio imbutus.
b) rojstni kraj, prvo (pre)bivališče: incunabula nostra Ci., Iovis incunabula Creta O.

3. metaf. izvor, prvi začetek: Q., Amm., in eis locis incunabula reperiuntur deorum C., i. doctrinae Ci., non incunabula haec tibi, Caesar, et rudimenta Plin. iun. to niso bila tvoja prva dejanja, Cezar, niti prvi junaški poskusi.

initiative [-sjativ] féminin prva pobuda, pobudnost, začetni korak, iniciativa, začetek

initiative privée zasebna iniciativa
initiative populaire ljudska želja, zahteva; (esprit masculin d'initiative) podjetnost duha
sur l'initiative, à l'initiative na pobudo
je l'ai fait de ma propre initiative to sem storil na lastno pobudo
manquer d'initiative ne imeti nobene iniciative, ne biti iniciativen
prendre l'initiative prevzeti iniciativo, napraviti prvi korak
syndicat masculin d'initiative d'une ville tujskoprometno društvo v mestu
faire preuve d'initiative pokazati se iniciativnega

Jungfernfahrt, die, [Schiffahrt] Schifffahrt prva vožnja

kolòvodica ž prva plesalka v kolu

kolovòdīlja ž prva plesalka v kolu

lānūgō -inis, f (lāna) volna, puh, volnatina (zlasti na rastlinah in sadju): Col., herba cubile praebebat multā et molli lanugine māla V. jabolka z nežno volnato (puhasto) kožico, comae lanuginis instar O., pili lanugini similes Cels., l. arundinum Plin., l. linea Plin. s platna ostrgani puh, volnati ostružki, sed lanugo nulla Plin. (platno) ni kosmičasto; poseb.

1. mah ali puh = prva, komaj zaznavna brada: Sen. ph., flaventem primā lanugine mālas (gr. acc.) dum sequeris Clytium infelix V., primā tectus lanugine mālas (gr. acc.) O., signarat teneras dubiā lanugine mālas O. s še nezaznavnim puhom, nova l. O., a prima lanugine Suet., tractans lanuginem eius Suet., primā lanugine iuvenis, iuvenis adultae lanuginis Amm.

2. ostr(u)žek, vrtanína, opilek, piljevína: Col. (4, 29, 16).

lead³ [li:d] samostalnik
vodenje, vodstvo
šport & figurativno prednost, naskok; začetni udarec (boks); zgled, primer, nasvet, napotek
gledališče glavna vloga, glavni igralec, -lka
karte prednost, prva karta; kratek izvleček iz vsebine članka, uvod k članku
elektrika vod, dovod, prevodnik, prevodna žica; mlinščica, korito za mlin; kanal skozi ledeno polje; pasji konopec; naplavina zlata v rečni strugi

under s.o.'s lead pod vodstvom koga
to be in the lead of biti na čelu, voditi
to take the lead prevzeti vodstvo, prevzeti pobudo, sprožiti kaj
to give a lead iti pred kom, jahati na čelu (lov)
šport to have the lead of voditi pred, imeti prednost (naskok) pred
figurativno to have the lead over imeti naskok pred (konkurenco)
to follow s.o.'s lead ravnati se po nasvetu koga
to give s.o. a lead dati komu dober zgled, svetovati
one minute's lead ena minuta naskoka
karte it is your lead ti začneš, ti si na vrsti (pri kartanju)
karte to return lead vreči karto iste barve

low³ [lou] samostalnik
prva prestava (avto)
vremenoslovje nizek zračni pritisk, depresija
ameriško najnižje stanje, minimum

mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
mano de azotes batine, udarci
la mano derecha, mano diestra desna roka
a mano derecha na desni, na desno
la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
mano de jabón namiljenje perila
mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
buena mano sreča
aparato de mano ročni fotografski aparat
carrito de mano ročni voziček
a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
mano a mano med štirimi očmi
mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
a mano salva brez sleherne nevarnosti
a la mano z lahkoto
¡a la mano de Dios! zbogom!
si a mano viene morda, o priliki
de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
en (de) propia mano lastnoročno
por su mano z lastno roko
abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
alzar la mano groziti, pretiti
apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
bajar la mano popustiti v ceni
besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
cerrar la mano skop biti
dar mano a uno dati komu pooblastilo
dar la mano a uno komu pomagati
dar la última mano dokončati
dar de mano na cedilu pustiti
dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
echar mano a la espada zgrabiti za meč
escribir a la mano po nareku pisati
estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
ganar a uno por la mano koga prehiteti
irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
una mano lava la otra roka roko umiva
matar a mano airada umoriti
meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
meter mano a a/c lotiti se česa
pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
poner mano(s) a la obra lotiti se dela
tener mano con uno imeti vpliv na koga
tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
tener de su mano (a) na koga lahko računati
tener a la mano pri roki imeti
tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
untar la mano podkupiti
venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
si a mano viene morda, o priliki
manos limpias poštenost
corto de manos neokreten
jugador de manos slepar
silla de manos nosilni stol, nosilnica
comerse las manos tras pohlepen biti na
darse a manos popustiti
dar de manos na obraz pasti
dar en manos de alg. komu v roke pasti
darse las manos podati si roke, spraviti se
estar con las manos en la masa biti pri delu
irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
retorcerse las manos roke viti
tener muchas manos zelo spreten biti
tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡manos a la obra! na delo!

medilūnia -ae, m polovica ali prva četrtina lune (meseca): nam primo est corniculata … deinde medilunia … dehinc dimidiata maior … mox plena M.

minēstra f

1. kulin. juha:
minestra riscaldata pren. pogreta juha
farsi la minestra pren. početi, kar je komu prav
trovare la minestra riscaldata pren. kaj doseči brez napora

2. kulin. prva jed

3. pren. hrana, kruh:
lavorare per la minestra delati za ljubi kruhek
la minestra del governo plača državnih uradnikov
perdere la minestra biti ob službo

4. pren. zadeva, zgodba:
è sempre la solita minestra vedno ista zgodba
è tutta un'altra minestra to pa je nekaj čisto drugega
guastare la minestra a qcn. komu jo zagosti

misericōrdia

A) f

1. usmiljenje, usmiljenost:
avere, usare misericordia imeti usmiljenje, usmiliti se
opera di misericordia šalj. pomoč
opere di misericordia relig. usmiljena dela

2. usmiljenje, odpuščanje:
misericordia di Dio božje usmiljenje
grande come la misericordia di Dio šalj. neskončno velik
senza misericordia neusmiljeno

3. kratek meč, bodalo

4. brezplačna prva pomoč (v Firencah)

B) inter. joj, Bog se usmili!

načétak -tka m
1. začetek
2. prvina, prvi pridelek, prva prireja: -e dajte njemu od svojih pravednih plodova

next-door [nékstdɔ:] prislov
v sosednji hiši, zraven, prva vrata za
figurativno skoraj

Notfalldienst, der, Medizin dežurstvo; medicinska prva pomoč

nūtrīmentum -i, n (nūtrīre) živilo, živež, hrana, hranilo: Cael., pro nutrimento omni est raritas volneris Plin.; metaf. hrana, živež: sollicitudinis n. Sen. ph., iste sermo trunculentiae hominis nutrimento fuit Ap.; pogosteje pl. nūtrīmenta -ōrum, n

1. nutrimenta ignis Val. Max., Iust. gorivo, suscepitque ignem foliis atque arida circum nutrimenta dedit V. suho gorivo.

2. metaf.
a) prva vzreja, vzgoja: nec reddita caro nutrimenta patri Val. Fl. in dragi oče ni prejel (po)vračila za vzgojo, nutrimentorum locus Suet., per hanc nutrimentorum consuetudinem Suet.; konkr. = gojenci, učenci: digna nutrimenta, quae in exitum patriae converterentur Val. Max. (o Hamilkarjevih sinovih).
b) redko klas. in le v pomenu hranjenje in nega, prvi razvoj: educata huius (sc. generis) nutrimentis eloquentia Ci., nutrimenta culpae Val. Max., favoris nutrimentis prosequi Val. Max. z izkazovanjem dobrohotnosti oživljati in krepiti, per arcanos susurros nutrimenta fictis criminibus subserentes Amm. (o lakomnikih) nov živež dajajoč.

Oberhaus, das, zgornji dom; Sport prva liga