Franja

pūllus² 3 (demin. k pūrus, iz pūrulus) čist, snažen, čeden: veste purā candidi Varr. ap. Non.

púrica (-e) f dem. od pura tacchina

puro

A) agg.

1. čist (brez primesi):
acqua pura čista voda
aria pura čist zrak
cielo puro jasno nebo
lingua pura čist jezik
razza pura čista rasa, pasma
vino puro čisto, pristno vino

2. čist (ne uporaben):
matematica pura čista matematika

3. čist, pristen, enostaven:
la pura verità čista resnica
per puro caso čisto slučajno

4. čist, neomadeževan

5.
puro e semplice gladek in jasen

B) m (f -ra)

1. načelen, nepodkupljiv človek

2. šport amater

puro čist; bister, jasen, neskaljen; nedolžen; pravi; sam, izključen, zgolj

(cigaro) puro cigara
de puro gozo iz čistega (samega) veselja
de puro hambriento zgolj iz lakote
se cae de puro viejo čisto onemogel je (starec)
de pura cortesía iz same vljudnosti
por pura costumbre iz same navade
a puro de empujones s prerivanjem
las olvidó de puro conocidas pozabil jih je, ko jih je komaj spoznal
¡es puro engaño! to je prava sleparija, to ni nič drugega kot sleparija!

pūrus 3, adv. -ē, starejše pūriter (prim. skr. pávatē in punā́ti (on) čisti, pūtaḥ čist, pū́tiḥ čiščenje, pavitár- čistilec, gr. πῦρ = got. fōn (z gen. funins) = fūir in fiur = nem. Feuer ogenj, stvnem. fowen čistiti, vejati žito, lat. pūrgō = pūr-igō, putus, putō, piūs)

I.

1. čist, očiščen, snažen, čeden: aedes Pl., manus Tib., unda V., aqua H., fons Pr., lympha Sil., humus Ci. očiščena, solum Cu., hasta Stat. neomadeževana (s krvjo), vitrum Mart., aurum Plin. očiščeno, brez primesi (žlindre, trosk), hostiae Plin. čiste, purissima mella V., pure eluere vasa Pl., pure lauta corpora L., puriter transfundere aquam in alterum dolium Ca., puriter lavit dentes Cat., quam (sc. corporis partem) purius oscularetur Sen. ph., quam mundissime purissimeque fiat Ca.

2. čist = svetel, jasen, veder: aëre purior ignis O., aër (naspr. crassus) Ci., sol H., nox V., dies Cl., dies purissimus Plin. iun., purior spiritus (zrak) Front., purissima aetheris pons Ci., purius splendere V., H.; subst. n.: per purum V. skozi čisti zrak, per purum tonantes egit equos H. čez jasno nebo.

3. metaf. čist = brez kakega dodatka, gol, prost, nespremenjen: hasta goli držaj, golo ratišče (brez železne osti) kot znak (gr. σκῆπτρον)
a) vladarjev in svečenikov: V., Pr.
b) kot častna nagrada zaslužnim vojakom: Suet., genae Sen. tr. brez brade, ceterum argentum purum, duo pocula cum emblemate Ci. brez reliefne podobe, gladka (srebrnina); tako tudi corona Vitr. ali lanx pura Icti. (naspr. caelata), parma V. prosta, neokrašena, brez znakov (naspr. picta), vestis V. ali toga Ph., Plin. brez škrlatnega obšiva = bela, membranae, chartae Icti. nepopisan(e) (naspr. scriptae), vasa Col. nezasmoljeno posodje, locus L. ali ager O. ali campus V., L. neobdelan(o), nezasajen(o), odprt(o), purus ab arboribus campus O. brez dreves, puri aliquid ab humano cultu soli L. nekaj neobdelanega sveta brez človeških bivališč; tudi gol = čist, nemešan, prvoten, enostaven, preprost, naraven, pristen, sam po sebi: nardum Tib., unus purusque ignis Lucr., esse utramque sibi per se puramque necesse est Lucr., quae invideant pure apparere tibi rem H. gola, brez odeje (pregrinjala); subst. pūrum -ī, n čisti dobiček: quid possit ad dominos puri … pervenire Ci.

4. akt. = čisteč: sulfur Tib. —

II. pren.

1. čist = jasen: fides (prepričanje) Gell. (naspr. turbida nejasno).

2. čist = brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, nedolžen, brez krivde, pošten, svet: purus aetherius sensus V., castus animus purusque Ci., animus purus et integer Ci., animam puram conservare Ci., pura mens Ci., vitā et pectore puro H., consulem purum piumque deis visum L., estne quisquam, qui tibi purior esse videatur Ci., purum corpus Plin. iun., manus H., V., Suet. idr., purum piumque duellum Formula vetus ap. L. pravična in poštena, purae noctes (naspr. spurcae noctes) Pl., dies Isidis Pr., pure et caste deos venerari Ci., pure acta vita Ci., puriter vitam agere Cat., pure a matronis sacrificatur L., mens ab omni labe pura Sen. ph.; s samim abl.: forum caede purum Ci., purum vitio cor H.; pesn. z gen.: sceleris purus H. (prim. gr. καϑαρόρτινος).

3. kot relig. t.t.
a) = profanus neposvečen, nesvet, posveten, profán: Icti., domus ab ista suspicione religionis tam vacua atque pura Ci.
b) od ljudi in živali neoskrunjen, neomadeževan, nepohojen: locus L. (naspr. locus detestabilis).
c) z opravljenim pogrebom očiščen, žalovanja oproščen (prost): familia Ci., exspectat puros pinea taeda dies O. nežalovalne, vesele; pesn. act. očiščujoč (v verskem, nabožnem pomenu), greh oproščujoč (oproščajoč): arbor (= smreka) O.

4. (o jeziku)
a) čist, nepopačen, nespakedran, brez napak(e): pura et incorrupta consuetudo (naspr. vitiosa et corrupta consuetudo) Ci., tersior et purus magis Horatius (naspr. fluit lutulentus Lucilius) Q. čist = slehernemu razumljivejši (umevnejši), pure et emendate loqui Ci., purissime loqui Gell.
b) (kot ret. t.t.) preprost, brez okrasja (lepotičja), neumeten, neizumetničen: Gell., oratio Ter., dicendi genus Ci., historia Ci., sermo C. fr., Q., Plin. iun., quid pure tranquillet H. naravnost, dočista.

5. (kot jur. t.t.) čist, brezpridržkoven (brez pridržka), brezzadržkoven (brez zadržka), brezugovoren (brez ugovora), brezpogojen: iudicium Ci., causa, libertas Icti., pure stipulari Icti., deberi sive pure sive in diem sive sub condicione Icti.

Opomba: Star. superl. pūrimĕ: [purime tetinero pu]rissime tenuer[o] P. F.

putus² 3 (prim. pūrus) očiščen, osnažen, (prav, zelo) čist, snažen, svetel, metaf. samočíst, samoroden, nezmešan, nepomešan, brez primesi, brez madeža: putare valet purum facere. Ideo antiqui purum putum appellarunt Varr., amicula pura puta Varr. ap. Non., mea … hecatombe pura ac puta Varr. ap. Non., purus putus hic sycophanta est Pl. ali Polymachaeroplagides purus putus est ipsus Pl. pravi pravcati, sole exorto puto Varr. ko je sonce vzšlo prav čisto, meae putissimae orationes Ci. ep. „samočisto hvalo vsebujoči govori“ = sijajni hvalilni govori.

razúm (-a) m ragione, intelletto, raziocinio, giudizio, criterio; šalj. comprendonio:
imeti, izgubiti razum avere, perdere la ragione
delati z razumom operare secondo ragione, ragionevolmente
z razumom obdarjeno bitje essere ragionevole, raziocinante, essere dotato di ragione
filoz. čisti razum ragion pura

razza¹ f

1. pleme; pasma:
razze bovine, equine goveje, konjske pasme
animali da razza plemenske živali
di razza, di pura razza čistokrven, rasen
cavallo di razza čistokrven konj
atleta, musicista, scrittore di razza pren. odličen športnik, glasbenik, pisatelj
fare razza razmnožiti, razmnoževati se
fare razza a sé pren. držati se zase, ne iskati družbe

2. rasa:
razza bianca, gialla, nera bela, rumena, črna rasa

3. rod:
razza umana človeški rod
razza di vipere slabš. hudobnež, zahrbtnež

4. vrsta:
ortaggi di varie razze raznovrstne povrtnine
che razza di discorsi stai facendo? kaj neki tveziš? kaj govoriš?
non voglio aver a che fare con quella razza di cretino nočem imeti opravka s tistim težkim bedakom

resníca verdad f

v resnici en verdad, en realidad
čista resnica la pura verdad
groba, surova resnica verdad cruel, cruda verdad
otipljive resnice verdades como puños, verdades evidentes
vsakdanja resnica verdad trivial, perogrullada f, verdad de Perogrullo
ustrezen resnici conforme a la verdad, verídico
po resnici povedano a decir verdad, a la verdad
povedati (vso) resnico decir (toda) la verdad
povedati komu resnico v obraz decir a alg cuatro verdades, decir a alg las verdades del barquero
to je gola resnic esta es la verdad desnuda
to je neizpodbitna resnica es una verdad como un templo
otroci in norci govoré resnico los niños y los locos dicen las verdades

re-terō -ere (-trīvī) -trītum (re in terere) odrgniti, ostrgati, otreti: Naevius obscenam viri partem describens: „vel quae sperat se nupturam † viri † adulescentulo[s], ea licet senile tractet retritum rutabulum“ Naev. ap. Fest., pura deinde frumenta, si in annos reconduntur, reteri debent Col., iamque militari habitu glaber retritis pilis aut penitus evulsis tota nocte pervigilat Sen. ph.

rúnski² (-a -o) adj. di, del vello:
tekst. runska volna pura lana vergine

sám² (-a -o) adj.

1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro

2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti

3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema

4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi

samó sólo, solamente, meramente ; A no más

samo on sólo él, nadie sino él, nadie más que él
samo on ne excepto él, (todos) menos él
imam samo še 1000 peset no tengo más que mil pesetas
ne samo ..., temveč tudi ... no sólo... sino también...
samo enkrat una sola vez
(to so) samo besede (son) palabras vacías
samo iz radovednosti (iz vljudnosti) por mera curiosidad (por pura cortesía)
samo tega ne delaj! ¡guárdate de hacer eso!

sangre ženski spol kri; rod, pokolenje; sorodstvo; rasa (konj); prelivanje krvi

sangre fría hladnokrvnost
sangre negra, sangre venosa venozna kri
sangre roja arteriozna kri
caballo de pura sangre polnokrven konj
derrame de sangre prelivanje krvi
ferrocarril de sangre (Am tranvía a sangre) konjska železnica
flujo de sangre krvotok
hospital de la sangre (voj) poljska bolnišnica
príncipe de sangre knez po rodu
sed de sangre krvoločnost
transfusión de la sangre transfuzija krvi
a sangre fría (fig) premišljeno
a sangre y fuego z ognjem in mečem
bullirle (ali hervirle) a uno la sangre (fig) biti v cvetu mladosti
chupar la sangre (fig) izkoriščati, odirati
dar la sangre de sus venas (fig) biti pripravljen za vsako žrtev
echar sangre (de la nariz) krvaveti (iz nosu)
hacer sangre raniti; kri prelivati; fig (raz)žaliti
la sangre se me hiela en las venas (fig) kri mi zastaja v žilah
lavar con sangre s krvjo oprati, maščevati
manchado de sangre krvav, okrvavljen
eso quema la sangre (fig) to razburja
sudar sangre kri potiti
tener sangre de horchata (fig) imeti ribjo kri v žilah
tener mala sangre (fig) togoten biti
verter (ali derramar) sangre kri preli(va)ti

sarpiō in sarpō -ere, sarpsī, sarptum (prim. gr. ἅρπη (iz *sr̥p-) srp, ἁραπάζω ropati, pleniti, jemati, ἁρπαγή plenjenje, ropanje, grabež, sl. srp, let. sirpe srp, stvnem. sarf = nem. scharf, lat. sarmen, sarmentum (iz *sarp-men, *sarp-mentum), sarīre) (o)trebiti, obrezati (obrezovati, obrezavati), prirezati (prirezovati, prirezavati), (o)klestiti: P. F., PRISC., CHAR., [sar]puntur vineae, id est putantur, ut in XII: „Quandoque sarpta, donec dempta erunt“ TAB. XII AP. FEST., [sarpta vinea, putata, i]d est pura [facta ...] FEST., [... sarpere enim a]ntiqui pro pur[gare ponebant ...] FEST.

seda ženski spol svila, svilena tkanina; (prašičja) ščetina

seda artificial umetna svila
seda cruda, seda en rama surova svila
seda natural naravna (prava) svila
de seda svilen
de toda seda de seda pura iz čiste svile
de media seda polsvilen
gusano de seda sviloprejka
semillas de gusano de seda jajčeca sviloprejke
papel de seda svilen papir
como una seda (fig) gibek, voljan, peresno lahek

sēmplice¹

A) agg.

1. enojen:
filo semplice enojna nit
partita semplice enojno knjigovodstvo

2. prost, nesestavljen; navaden:
caffè semplice navadna kava; žarg. kava brez

3. navaden, enostaven, lahek

4. preprost:
gusti semplici preprosti okusi

5. iskren, pristen; naiven; ekst. trapast:
ragazzo semplice e buono iskren in dober fant
che anima semplice! bedak pa tak!

6. (pred samostalnikom) samo, le:
basta una semplice firma dovolj je le podpis
questa è ignoranza pura e semplice to je čista nevednost

7. (za samostalnikom) nižji:
soldato semplice navadni vojak

8. jezik kratek

B) m, f preprostež; naivnež, naivna ženska

sepulcrum (sepulchrum) -ī, n (sepelīre)

I.

1. grobišče, grobnica, grob, krsta, rakev, rakva: ENN. AP. CI., SEN. PH., DIG. idr., in sepulcro Scipionum putabatur is (sc. Ennius) esse constitutus ex marmore CI., sepulcrum Curiatiorum L., monumenta sepulcrorum CI., monumento sepulcri donatus est N., animamque sepulcro condimus V., me quoque conde sepulcro O., sepulcri mitte supervacuos honores H., terra rerum commune sepulcrum LUCR., Troia ... commune sepulcrum Europae Asiaeque CAT.; šalj. metaf.: heu quam crudeli condebat membra sepulcro ENN. AP. PRISC. = v želodcu, ex sepulcro vetere viginti minas effodiam PL. = iz starca, ubi sepulcrum habeamus et hunc comburamus diem PL. = čas.

2. gomila (mogila), grob: onerare membra sepulcro V.

3. sežigališče, sežigalnica mrličev, krematorij: ad sepulcrum venimus; in ignem imposita est TER., ara sepulcri V. mrtvaška grmada. –

II. meton.

1. grob s spomenikom vred, nagrobni spomenik: IUST., DIG. idr., sepulcrum facere CI., extruere H., sepulcra legere CI. brati napise na nagrobnem spomeniku, brati nagrobne napise, summam incīdere sepulcro H., inane sepulcrum (= gr. κενοτάφιον) V. prazen grob (brez mrliča), častni grob, prazen nagrobni spomenik.

2. mrtvec, duša (mani, senca) mrtveca: placatis sunt tempora pura sepulcris O., mutis gratum acceptumque sepulcris CAT.

sincēritas -ātis, f (sincērus)

1. nepokvarjenost, nepoškodovanost, neprizadetost, zdravje: alia convertenda, quae sinceritatem habent Col., sinceritas salinarum Plin., sinceritas summa et animi et corporis Val. Max.; occ. čistost, snažnost: ut quam maxime pura sinceritas (sc. vasorum) constet Plin.

2. metaf.
a) odkritosrčnost, iskrenost, odkritost, poštenost, poštenje, pravnost, zakonitost, pravičnost: ad perniciem solet agi sinceritas Ph., vitae summa sinceritas Val. Max. nravstvena (moralna) čistost, exempla probitatis sinceritatisque Gell.
b) nepokvarjenost = polnost, polnostnost, popolnost: nec summam bonum habebit sinceritatem suam Sen. ph., verborum sinceritas Gell. dobrota (dobrost). — V pozni cesarski dobi je sinceritas tua Tvoja popolnost naslov oz. naziv, s katerim so naslavljali višje dostojanstvenike: Cod. I., Cod. Th.

slép ciego (tudi fig) ; (okno, vrata) falso, ciego, simulado ; (naboj) sin bala

slep na eno oko tuerto
popolnoma slep completamente ciego
slep za barve (med) acromatóptico, daltoniano; (pokorščina) ciego, incondicional
ponoči slep hemerálope
slep alarm falsa alarma f
slepo črevo (intestino m) ciego m
slep od rojstva ciego de nacimiento
slepi potnik (fig) polizón m
slep polet (pristanek) vuelo m (aterrizaje m) ciego (ali sin visibilidad)
slepa sreča pura suerte f
slepe miši (igra) gallina f ciega
slepo steklo vidrio m opaco
slepa ulica callejón m sin salida (tudi fig)
slepo zaljubljen ciego de amor
na slepo srečo al azar, a la ventura, a vuelco de dado, a la buena de Dios, a lo que salga, fam al (buen) tuntún
slepo leteti volar a ciegas (ali sin visibilidad)
postati slep cegar, perder la vista, quedar ciego
slepo streljati tirar sin bala, tirar sin ver el blanco
slepo tipkati escribir sin mirar el teclado, escribir al tacto