Franja

sej|em moški spol (-ma …)

1. der Markt (bolšji Trödelmarkt, Flohmarkt, božični Weihnachtsmarkt, letni Jahrmarkt, tedenski Wochenmarkt); (žegnanje) die Kirmes, die Kirchweih, der Kirchtag

2. (sejemska prireditev) die Messe, die Ausstellung (jesenski Herbstmesse, pomladanski Frühjahrsmesse, kmetijski Landwirtschaftsausstellung, knjižni Buchmesse, obrtni Gewerbeausstellung, vzorčni Mustermesse)
obiskovalec sejma der Messegast, Messebesucher
na sejmu sklenjeni posel das Messegeschäft
sejmu posvečena številka die Messenummer

skladiščn|i (-a, -o) Lager- (prostor der Lagerraum, delavec der Lagerarbeiter, posel das Lagergeschäft, promet der Lagerverkehr, der Lagerumschlag, prostor der Lagerraum, stroški Lagerspesen množina, Lagerkosten množina, hala die Lagerhalle, knjiga das Lagerbuch, površina die Lagerfläche)

skleniti³ (sklénem) sklepati pogodbo, dogovor, kompromis: schließen, abschließen, kupčijo, kompromis: eingehen (einen [Kompromiß] Kompromiss eingehen); po dolgotrajnih pogajanjih: aushandeln
skleniti kupčijo einen Handel eingehen mit, handelseinig werden mit
skleniti mir Frieden schließen mit (tudi figurativno)
skleniti pogodbo einen Vertrag abschließen/schließen
skleniti poravnavo z pravo sich vergleichen mit, einen Vergleich abschließen
skleniti posel ein Geschäft machen, s kom: ins Geschäft kommen mit
skleniti sporazum ein Abkommen schließen
skleniti zakon eine Ehe eingehen/schließen
skleniti zdravstveno zavarovanje sich krankenversichern

skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.

1. congiungere, unire, chiudere:
skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera

2. chiudere, stringere:
skleniti pest stringere il pugno

3.
skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte

4. (končati) concludere:
skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
skleniti svoje dni, življenjsko pot morire

5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
sklepati s sofizmi sofisticare

6. stipulare, contrarre:
skleniti pogodbo stipulare un contratto
sklepati prijateljstva contrarre amicizie
skleniti posel concludere un affare
jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
skleniti zavezništvo allearsi (con)
jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
sklepati kompromise patteggiare
sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.

7. decidere:
sklenil je oditi decise di andarsene

slàb (slába -o)

A) adj.

1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole

4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata

stransk|i² (-a, -o)

1. (vzporedni) Neben- (bog der Nebengott, dohodek die Nebeneinnahme, naglas der Nebenton, der Nebenakzent, obrat der Nebenbetrieb, pogoj die Nebenbedingung, pojav die Nebenerscheinung, poklic der Nebenberuf, pomen die Nebenbedeutung, posel das Nebengeschäft, predmet das Nebenfach, produkt das Nebenprodukt, proizvod das Nebenerzeugnis, prostor der Nebenraum, das [Nebengelaß] Nebengelass, stroški Nebenkosten množina, tir das Nebengleis, Nebengeleis, vozni pas die Nebenfahrbahn, zaslužek das Nebenverdienst, dejavnost die Nebentätigkeit, dominanta die Nebendominante, funkcija die Nebenfunktion, kazen die Nebenstrafe, korenina rastlinstvo, botanika die Nebenwurzel, oblika die Nebenform, obveznost die Nebenverbindlichkeit, oseba die Nebenfigur, pogodba der Nebenvertrag, terjatev die Nebenforderung, der Nebenanspruch, točka der Nebenpunkt, določilo die Nebenbestimmung, koriščenje die Nebennutzung, vprašanje die Nebenfrage, morje das Nebenmeer)

2. (sekundarni) Seiten-, Neben- (izhod der Nebenausgang, Seitenausgang, oder der Nebenbühne, Seitenbühne, oltar der Nebenaltar, Seitenaltar, rokav geografija der Nebenarm, Seitenarm, vhod der Nebeneingang, Seiteneingang, cesta die Seitenstraße, Nebenstraße, ladja gradbeništvo, arhitektura das Nebenschiff, Seitenschiff, ulica die Seitengasse, Nebengasse, vrsta die Nebenreihe, Seitenlinie, Nebenlinie, vrata die Seitentür, Nebentür)

svoj [ó] (svôj|a, -e) sein (ich mein, du dein, er sein, sie ihr, es sein, wir unser, ihr euer, sie ihr); sein eigener
sam svoj gospod sein eigener Herr
svoj živ dan seinen Lebtag
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit
po svoji volji/glavi nach seinem Willen
po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
proti svoji volji wider Willen
po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
razvoj svojih sposobnosti die Selbstentfaltung
na svojo roko auf eigene Faust
dati svoj priimek otroku: (ein Kind) einbenennen
dobro opravljati svoj posel seine Sache gut machen
imeti svoj ampak einen Haken haben
najti svoj mir zur Ruhe kommen
nositi svoj križ sein Kreuz tragen
poznati kot svoj lastni žep (etwas) wie seine eigene Tasche kennen
priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
spoznati se na svoj posel/znati svoje delo sein Handwerk verstehen, seine Sache verstehen
vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
zaverovan v svoj prav rechthaberisch
hoditi svoja pota eigene Wege gehen
vzeti na svoja pleča auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
imeti svoje muhe seine Tücken haben
ne moči iz svoje kože nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
pobrati svoje reči seine sieben Sachen packen, die Koffer packen
razviti svoje sposobnosti sich selbst verwirklichen
vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
združiti svoje sile sich zusammentun
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
ne verjeti svojim očem/ušesom seinen Augen/ Ohren nicht trauen
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein
povedati s svojimi besedami v šoli: wiedergeben, nacherzählen
imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
iti svojo pot dogodki: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen, človek: seines Weges gehen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun

špedicijsk|i (-a, -o) Speditions- (posel die Speditionsgeschäft, pogodba der Speditionsvertrag)

terminsk|i (-a, -o) Termin-, Zeit- (posel das Termingeschäft, Zeitgeschäft, denarne vloge Zeitgelder množina, borza terminskih poslov die Terminbörse, plačilo die Terminzahlung)

termínski (-a -o) adj. a termine:
terminski posel transazione a termine
terminsko plačilo pagamento a termine

tranzitn|i (-a, -o) Transit-, Durchgangs- (posel das Transitgeschäft, upor der Durchgangswiderstand), Durchfuhr- (dovoljenje die Durchfuhrerlaubnis)

uvozn|i¹ [ó] (-a, -o)

1. eingeführt

2. Einfuhr-, Import- (artikel der Einfuhrartikel, davek die Einfuhrsteuer, kontingent das Einfuhrkontingent, posel das Importgeschäft, postopek das Einfuhrverfahren, presežek der [Importüberschuß] Importüberschuss, seznam die Einfuhrliste, carina der Eingangszoll, Einfuhrzoll, deklaracija die Einfuhrerklärung, kvota die Importquote, luka der Einfuhrhafen, odvisnost die Importabhängigkeit, omejitev die Importrestriktion, Einfuhrbeschränkung pogodba der Einfuhrvertrag, Importvertrag, premija die Einfuhrprämie, trgovina der Einfuhrhandel, Importhandel, blago das Einfuhrgut, die Importware, dovoljenje die Einfuhrgenehmigung; Importgenehmigung, die Importerlaubnis, podjetje die Importfirma)

vzajem|en [é] (-na, -no) gegenseitig, wechselseitig, reziprok; Wechsel- (učinkovanje die Wechselwirkung, razmerje das Wechselverhältnis)
vzajemni posel das Gegengeschäft

začénjati (-am) | začéti (-čnèm)

A) imperf., perf.

1. cominciare, iniziare, mettersi a:
začenjati delo iniziare il lavoro
začenja snežiti comincia a nevicare
začeti študirati mettersi a studiare

2. aprire, avviare, attaccare; entrare:
začeti pogovor avviare un discorso
začeti boj attaccare battaglia
začeti vojno s, z entrare in guerra con, contro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
enkrat je treba začeti prima o poi bisogna cominciare
pog. začeti (obrt) na svojo roko aprire un'attività in proprio
začeti znova cominciare daccapo
začeti posel incamminare un affare
začeti govor esordire
začeti pogajanja intavolare una trattativa
začeti (akademsko) kariero intraprendere la carriera (accademica)
začeti pripovedovati prendere a narrare

B) začénjati se (-am se) | začéti se (-čnèm se) imperf., perf. refl. cominciare, iniziare, aver inizio:
zima se začenja comincia l'inverno
začelo se je obiranje hmelja era cominciata la raccolta del luppolo
pren. njegov dan se zgodaj začne in pozno konča la sua giornata inizia presto e finisce tardi

zna|ti¹ (-m)

1. können (znati plesati tanzen können); kaj povedati, dobro narediti: es verstehen zu, wissen wie, wissen zu, den Trick/Dreh/Bogen heraushaben
zna na pamet auswendig können
znati ravnati z zurechtkommen mit, (etwas) beherrschen
znati svoj posel sein Handwerk verstehen, sein Metier verstehen/beherrschen
znati si pomagati sich zu helfen wissen
znati živeti ein Lebenskünstler sein
kot najbolje ve in zna nach bestem Wissen und Gewissen
zna nemško er/sie kann/versteht/spricht Deutsch
ne zna nemško/slovensko er kann/versteht/spricht kein Deutsch/ Slowenisch
figurativno ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will
ki zna/ne zna … -kundig/-unkundig
(pisati schreibkundig/schreibunkundig, več jezikov sprachkundig, voziti fahrkundig/fahrunkundig, zdraviti z naravnimi zdravilnimi metodami naturheilkundig)
človek, ki ne zna plesati/plavati der Nichttänzer/Nichtschwimmer
človek, ki zna brati misli der Gedankenleser

2. naučeno, pesmico ipd.: sitzen (es sitzt, das Lied sitzt)

znáti to know

znáti na pamet to know by heart
dobro znáti kaj to be A1 at something
ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
znate francosko? do you know French?
znaš igrati šah? can you play chess?
on misli, da vse zna he thinks he knows everything
on zna brati grško he can read Greek
znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what