Franja

sabulum -ī, n (iz *bhab-lom, *psaf-lom; indoev. kor. *bhsā̆-, *bhsă-m(ə)dh-, *bhsă-bh- streti, zmeti; prim. skr. bhas- streti, žvečiti, psā́ti, bábhasti [on] grize, bhásman- pepel, bhasitaḥ spepelel, upepeljen, psára pojedina, psúraḥ hrana, živež, gr. ψάμμος [iz *ψάφμος] in ψάμαϑος pesek, ψῆφος, dor. ψᾶφος kamenček, ψάω drobim (se), ψαίω drobim, razdrabljam, meljem, ψωμός drobtina, troha, košček, ψῆγμα prašek, lat. sabulō, saburra, stvnem. sant = nem. Sand = ang. sand) debel (debelozrnat) pesek, prod, gramoz, starejše grahut: VARR. AP. NON., PLIN. idr., quidquid sabuli in campis iacet CU.; v sinkop. obl. sablum: PLIN.

sand² [sænd] prehodni glagol
posuti, zasuti s peskom, zakopati v pesek; pokriti, brusiti s peskom
trgovina (goljufivo, sleparsko) primešati pesek, mešati s peskom (za otežitev); pustiti nasesti (ladjo) na sipini

to sand up pustiti zasuti (se) s peskom

sand-box [sǽndbɔks] samostalnik
zaboj za pesek; kalup, model iz peska za vlivanje; naprava za sipanje peska na tračnice (železnice, tramvaja)
zgodovina posodica s peskom za posušitev črnila

sand-flood [sǽndflʌd] samostalnik
živi pesek

Sandguß, Sandguss, der, Technik litje v pesek

sandman množina sandmen [sǽndmən] samostalnik
škrat v otroških zgodbah, ki otrokom siplje pesek v oči, da se jih loti spanec
sleng smetar

Seesand, der, morski pesek

siroc(c)o [sirɔ́k(ou)] samostalnik
(veter) široko; topel in vlažen južni veter v Italiji in na Jadranu; suh puščavski veter, ki nosi pesek iz Sahare

sorra ženski spol prodni pesek

Streusand, der, pesek za posipavanje

syrtis množina syrtes [sə́:tis, -ti:z] samostalnik
živi pesek, sipina

Treibsand, der, Geographie živi pesek

Triebsand, der, živi pesek

vèjāč -áča m (samo ek.) dial. živi pesek: u peščarama kod Deliblata vejač se smenjuje sa zaravnima od lesa, gl. tudi les

Wanderdüne, die, Geographie živi pesek

wash¹ [wɔš]

1. samostalnik
pranje, umivanje; izpiranje; toaleta; pranje perila; kar je oprano, oprano perilo; omočenje, premočenje, ovlaženje, oškropitev, splaknitev; pomije, oplaknica (voda)
figurativno razredčenost z vodo
figurativno prazno govoričenje; pralno sredstvo; (toaletna) voda, losion, voda za lase, za polepšanje; čobodra, redka juha; lahna plast barve, tuša; premaz; kovinska prevleka; zlati pesek; pljuskanje, udarjanje valov ob obale; brazda izza ladje, vodni razor; plitvo vodovje, rečica, vodna kotanja
aeronavtika zračni vrtinec, srk
geografija barje, močvirje
geologija izpiranje, (vodna) erozija, naplavina, prodovje
figurativno čvekanje, čenče

in the wash v pranju (o perilu)
hair wash voda za lase
to bring back the week's wash prinesti nazaj tedensko perilo
to give s.th. a wash oprati kaj
to hang out the wash obesiti perilo
to have a wash umiti se
to send s.th. to the wash poslati kaj v pranje, v pralnico

2. pridevnik
pralen

wash glove pralna rokavica
wash silk pralna svila

wash dirt [wɔ́šdə:t] samostalnik
zlati pesek, zemlja, ki vsebuje zlato

играть igrati (se); zabavati se; (pren.) hitro se premikati, tekati; peniti se; premetavati se (riba); svetlikati se, prelivati se;
и. в карты kvartati;
вино играет vino se peni;
ветер играет листьями veter se poigrava z listjem;
он играет на моих нервах gre mi na živce;
драгоценные камни играют dragi kamni se leskečejo;
и. на скрипке igrati na violino;
и. глазами pomigovati, koketirati;
и. словами

1. delati dovtipe;

2. metati pesek v oči;
и. в загадки ne povedati vsega do konca; namigovati;
и. в молчанку molčati, ne odgovarjati;
и. на руку кому iti komu na roko;
кровь играет kri vre

agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“

1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.

2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.

3.
a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.

4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.

Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.

apnenčev pridevnik
(o apnencu) ▸ mészkő