Franja

Schärfentiefe, die, globinska ostrina

Sehschärfe, die, Medizin ostrina vida

Sinnesschärfe, die, čutna ostrina

Tiefenschärfe, die, globinska ostrina

V kratica

1. kem.vanadio vanadij

2. relig.vergine devica

3. volume volumen, prostornina

4. geogr.vulcano ognjenik, vulkan (na geografskih kartah)

5. Città del Vaticano Vatikan

6. visus vidna ostrina

acrēdine f

1. trpkost, jedkost

2. pren. zavistnost, ostrost, neprijaznost:
l'acredine di un giudizio ostrina, neprijaznost sodbe

clarté [klarte] féminin svetlost, svetloba, svit; figuré jasnost, razumljivost; bistrost, jasnina, čistost

clarté de l'image (photographie) ostrina slike
clarté du jour dnevna svetloba
clarté de la lune mesečina
clarté de l'eau bistrost vode
s'exprimer avec clarté jasno se izražati

curvō -āre -āvī -ātum (curvus)

1. kriviti, skriviti (skrivljati), zakriviti (zakrivljati), (u)sločiti, upogniti (upogibati), (za)vihati: Mel., Plin., cum nux plurima curvabit ramos V., c. collum, genua sua V., genu deo (pred bogom) Vulg., cervicem alicuis Vulg. vrat upogniti komu, rotundas curvat aper lancīs H. sklede se šibijo pod veprom, c. trabes O., per … circuitu curvantem bracchia longo Scorpion atque aliter curvantem bracchia Cancrum O., oppositoque genu curvavit flexile cornu O. je ob uprtem kolenu (usločil in) napel lok, tako tudi curvare arcum manu Stat.; nec nostrum seri curvarent Aeacon anni O., curvata senio membra T., anus quaedam curvata gravi senio Ap.; iter … in orbem curvat eundem O. leta venomer v istem krogu, se curvare in cornua Cu. (o luni); s proleptičnim obj.: bimā curvans iam cornua fronte V. ki že dobiva krive roge, fretis acrior Hadriae curvantis Calabros sinus H. ki krivi (izjeda) zalive Kalabrije, cornua nec valuit curvare in paelice Iuno Pr. priležnici nastaviti krive roge; od tod v pass.: portus ab Euroo fluctu in arcum curvatus V. v loku izjeden (usločen), in quocumque frutice curvatur arcus caelestis Plin.

2. med. (u)kriviti se, zakriviti (zakrivljati) se, (u)sločiti se, sključiti se, šibiti se, upogniti (upogibati) se, pripogniti (pripogibati) se: digiti curvantur in ungues O., curvari manus (coeperunt) et aduncos crescere in ungues O., cumulusque immanis aquarum … curvari et crescere visus O. da se boči, pondere serpentis curvatur arbor O., adoptatis curvetur frugibus arbos Col. poet., arbor curvata suis fetibus Sen. tr., arbor (jambor) curvatur (namreč ob nevihti) Plin. iun., vitis curvatur Col., curvatur acies (ostrina) ferri Col., palma in diversum curvatur Plin., insectorum quorundam pedes foris curvantur Plin., crocodilo priora genua post curvantur, posteriora in superiorem partem Plin., homo ad necessaria opera curvatur Cels., nefas esse rectum animal (človek) curvari, ut adoret terram Lact.

3. pogosto pt. pf. curvātus 3 ukrivljen, zakrivljen, kriv, usločen, slok, upognjen, pripognjen (pripogljiv): cuspis curvata O., curvata glandibus ilex O., cruraque pinnigero curvata pisce O. goleni čisto spodaj ukrivljene v plavutasto ribo (ribji rep), turbo (vrtalka) actus habenā curvatis fertur spatiis V. se suče v krožnem teku, vitulus fronte curvatos imitatus ignes … lunae H. zakrivljena plamena lune = plameneči lunin krajec, curvatae in sua fata trabes Pr. v njegovo pogubo upognjena drevesa, orbis (krog, obroč) leviter curvatur Vell., copidas vocabant gladios leviter curvatos, falcibus similes Cu., iugum montis … curvatum Cu., os paululum in interiora curvatum Cels., cucumeres in hamos curvati, luna nova curvata in cornua, pontus Euxinus curvatus in cornua Plin., cubiculum in absida (hapsida) curvatum Plin. iun. soba krožne oblike, toto curvatus corpore Stat., pacem curvatis genibus orare Amm.; (o valujoči vodi) tudi = lokast, vzbočen, vzbokel: tollimur in caelum curvato gurgite V., illum curvata in montis faciem circumstetit unda V. vzboklo se dvigajoči val (prim. κυρτὸν κῦμα).

4. pren. komu vrat upogniti = omečiti, omehčati koga: quamvis neque te munera nec preces … nec vir … curvat H.

čutn|i (-a, -o) Empfindungs-, Sinnes- (dražljaj der Sinnesreiz, epitel das Sinnesepithel, podatki Sinnesdaten množina, vtis der Sinneseindruck, živalstvo, zoologija dlačica das Sinneshaar, živalstvo, zoologija krtačica die Fühlborste, ostrina die Sinnesschärfe, zaznava die Sinneswahrnehmung/Sinnesempfindung, izkustvo die Sinneserfahrung, področje das Sinnesgebiet, spoznanje die Sinneserkenntnis)
čutni živec der Sinnesnerv/ Empfindungsnerv
čutni svet die Sinnenwelt
čutni užitki sinnliche Freuden množina, die Sinnenfreude
čutno poželenje sinnliches Verlangen
čutna sla die sinnliche Begierde

fil [fil] masculin nit; vlakno; sukanec, preja; vrvca; žica

él vod; (voda, življenje) tek, tok; (nož) ostrina, rezilo; (marmor, steklo) žila
fil d'acier, d'antenne, de cuivre, de fer jeklena, antenska, bakrena, železna žica
fil aérien vod nad zemljo
fil d'araignée nit pajčevine
fil de bois lesno vlakno
fil d'Ariane (figuré) sredstvo, ki nas pripelje, ne da bi zašli, do cilja
fil à brocher nit za spenjanje
fil conducteur prevodna žica, figuré vodilna rdeča nit
fil à coudre sukanec
fil électrique električna žica
fil gros dreta
fil de laine peignée, de lin, à repriser, de soie preja, nit iz česane volne, lanu, za krpanje, iz svile
fils de fer barbelés bodeča žica
fil de masse, de (mise à la) terre zemeljski vod
fil occupé žica pod napetostjo
fil à plomb grezilo
fil du rasoir rezilo britve
fil recouvert, garni, guipé prevlečena, oblečena žica
fil retors sukanec
fil télégraphique, téléphonique telegrafska, telefonska žica
fil de la vie nit življenja
fils de la Vierge pajčje niti
boule féminin, pelote féminin de fil klobčičpreje
brin masculin de fil nitka
coup masculin de fil telefonski pogovor
mince comme un fil tenek kot nit
réseau masculin de fil de fer žična ovira
téléphonie féminin sans fil, T. S. F. brezžična telefonija, radio
au fil de l'eau s tokom
au fil des jours, il devenait plus triste dan za dnem je postajal vse bolj žalosten
contre le fil de l'eau proti toku, proti vodi
de droit fil v smeri vlaken blaga
de fil en aiguille po malem počasi, podrobno, od A do Ž
aller de droit fil naravnost proti cilju iti
avoir un fil à la patte (figuré) imeti obveznost (ki bi se je radi znebili)
depuis qu'il a épousé sa cousine, il a un fil à la patte odkar je poročil svojo sestrično, je kot privezan
avoir le fil (figuré) biti zelo prebrisan, familier vse (to) poznati
avoir quelqu'un au bout du fil telefonirati komu
n'avoir pas un fil de sec sur le corps biti do zadnje niti premočen
couper les fils en quatre (figuré) dlako cepiti
développer le fil odvijati žico
donner le fil nabrusiti
donner du fil à retordre à quelqu'un komu preglavice delati
donner un coup de fil à quelqu'un komu telefonirati
(familier) qui est au bout du fil? kdo je pri telefonu?
il est cousu de fil blanc njega je lahko spregledati (spoznati)
faire perdre le fil à quelqu'un koga iz koncepta spraviti
il n'a pas inventé le fil à couper le beurre (figuré) ni iznašel smodnika; brihtnost ni ravno njegova odlika
passer au fil de l'épée do smrti prebosti z mečem
perdre le fil (de son discours) izgubiti nit, zatakniti se (v govoru)
suivre le fil de ses pensées slediti toku svojih misli
suivre le fil d'eau peljati se po reki nizdol
tenir les fils (figuré) imeti niti v rokah, voditi stvar
ne tenir qu'à un fil viseti samo še na nitki

globinsk|i (-a, -o) [tiefgehend] tief gehend; tiefgründig; Tiefen- (intervju das Tiefeninterview, sloj die Tiefenschicht, srež der Tiefenreif, učinek die Tiefenwirkung, vid das Tiefensehen, zapis die Tiefenschrift, omotica der Tiefenrausch, ostrina die Tiefenschärfe, psihologija die Tiefenpsychologie, stopnja die Tiefenstufe, struktura die Tiefenstruktur, terapija die Tiefentherapie, vode množina das Tiefenwasser, krmilo das Tiefenruder, obsevanje die Tiefenbestrahlung); Tief- (tisk der Tiefdruck, črpalka die Tiefpumpe, peč der Tiefofen, žlica der Tieflöffel)
rudarstvo globinska sonda der Teufenzeiger
z globinskim učinkom tiefenwirksam
globinsko čist tiefsauber
z globinsko ostrino tiefenscharf

globínski (-a -o) adj. profonfo, di profondità, in profondità; dal profondo:
rib. globinski ribolov pesca in profondità
globinske kamnine rocce plutoniche, intrusive
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. globinska bomba bomba di profondità
fot. globinska ostrina profondità di campo
psih. globinska psihologija psicologia del profondo
tisk. globinski tisk calcografia
med. globinsko obsevanje radioterapia penetrante
globinsko potapljanje immersione in profondità
mont. globinsko vrtanje trivellazione profonda

hebēscō -ere (incoh. glag. hebēre)

I. otopevati: acumina (gladiorum) densis ictibus hebescebant Amm. —

II. metaf.

1. fizično otopevati, oslabeti
a) o čutih in čutilih: hebescunt sensus Plin., hebescebant oculi Suet.
b) v dejavnosti omagovati, pešati: maerebant … hebescere dextras Sil.
c) o svetlobi = obledeti: nec frustra adversus impios hebescere signa T., fulgor hebescere caeli … coepit Sil.

2. duševno otopeti, omagati, opešati, oslabeti, omrtveti: si mentis acies … non numquam hebescit Ci., at nos … patimur hebescere aciem horum auctoritatis Ci. trpimo, da se ostrina njihovih ukrepov krha, hebescere virtus coepit S. krepost je začela pešati, smisel za krepost je začel slabeti; o osebah: hebescere et languere nolle Ci. ne hoteti se pogrezniti v topoglavost in lenobo, excitari quosdam ad meliora … , hebescere alios T., illi per fastidium … hebescunt T.

nóžev -a, -o of a knife

nóžev, -a, -oa klina knife-blade
nóžev, -a, -oa konica point of a knife
nóžev, -a, -oo rezilo, ostrina knife-edge
nóžev, -a, -o ročaj knife-handle

sable moški spol sablja

hoja de sable ostrina sablje; prosjačenje za denarno posojilo

scabō -ere, scābī (–) (iz indoev. gl. osnove *skab- „obdelovati z ostrim orodjem“ *scap- in *skabh- strgati, strugati, praskati, votliti; prim. got. skaban strgati, striči = stvnem. scaban = nem. schaben strgati, stvnem. scaba oblič, skobelj, sl. skobelj, sl. skopiti, lit. skabus oster, skabýti trgati, rezati, skopiù, skõbti dolbsti v les, skabù rezati, sekati, let. skabrs oster, skabrums ostrina, hrapavost, raskavost, skabît odtrgati, lat. scaber, scabiēs, scobis, scobīna; prim. tudi gr. σκαφίς kad, kotanja, korito, σκαφεύς kopač, σκάπτω (iz *σκαπω) kopati, σκᾶφος čoln, σκάφη posoda, skleda, korito, čoln, σκάφιον, lat. scap(h)ium korito, skodelica, posoda, scapha drevak, kanu, čoln, stvnem ska(p)f, nem. Schaff škaf, omara, regal, sl. škaf)

1. (po)praskati, (po)čohati, (po)čohljati, (po)čehljati, (po)drgniti: LUC. AP. PRISC. idr., caput LUC. AP. NON., caput digito H., aures pedibus posterirobus PLIN. (o živalih) praskati se za ušesi, quid aures meas scabis? SEN. PH. = čemu mi pripoveduješ tako prijetne in zabavne reči?; preg.: mutuum muli scabunt (gl. pod mūlus).

2. occ.
a) odpraskati, (o)strgati: laminas scabendo PLIN.
b) izpraskati (izpraskavati), spraskati (spraskavati): tellurem pedibus PLIN.

slik|a¹ ženski spol (-e …) das Bild; umetniška, olje: das Gemälde, das Bild; (portret) das Bildnis; v strokovni knjigi: die Abbildung, die Tafel
slika na steklu das Hinterglasbild
jamska slika die Felszeichnung, die Höhlenmalerei
žanrska slika das Genrestück, das Genrebild, das Sittengemälde, Sittenbild, Stimmungsbild
matematika das Bild
množica slik die Bildmenge
(barvna Farbbild, celotna Gesamtbild, čudodelna Gnadenbild, družinska Familienbild, fantazijska Phantasiebild, Marijina Marienbild, mladostna Jugendbildnis, mozaična Mosaikbild, nabožna Andachtsbild, na naslovni strani Titelbild, napačna/popačena Zerrbild, negativna Negativbild, oljna Ölbild, Ölgemälde, oltarna Altarbild, otroška Kinderbild, poročna Hochzeitsbild, senčna Schattenbild, skupinska Gruppenbild, za potni list [Paßbild] Passbild, živali Tierbild, stropna Deckengemälde, testna Testbild, gradbeništvo, arhitektura toplotna Wärmebild, uklonska Beugungsbild, votivna Votivbild, zrcalna Spiegelbild, življenjska Lebensbild)
razstava slik die Gemäldeausstellung
rentgenizacija slike die Gemäldedurchleuchtung
tkanje slike die Bildweberei
zbirka slik die Gemäldesammlung
trgovina s slikami der Bilderhandel
kamera za snemanje slike in zvoka die Bild-Ton-Kamera
kompozicija slike der Bildaufbau
ostrina slike die Bildschärfe
prenos slike die Bildübertragung
podpis k sliki die Bildunterschrift
pismo s sliko die Bildzuschrift
stran s sliko/slikami die Bildseite

subtīlitās (suptīlitās) -ātis, f (subtīlis)

1. tankost (tenkost), vitkost, nežnost, finost, prefinjenost, subtilnost, ličnost, ostrost: muliebris Vitr., columnae Vitr. vitkost, ličnost, qui cupidiores eius subtilitatis erant Vitr. ki so se bolj zanimali za take finosti (fine stvari), subtilitas linearum, animalium, florum Plin., umoris Plin. nežnost, voljnost, ferramentorum Plin. ostrina, ostrost.

2. klas. le metaf.
a) (v estetskem pomenu) tankost (tenkost), tančina, tankočutnost, prefinjenost, tanek (tenek, tenak) okus, pretanjen okus, rafiniranost, izbranost, izbornost ipd.: sententiarum Ci., credunt plerique militaribus ingeniis subtilitatem deesse T.
b) tankost, pretanjenost v mišljenju in ravnanju, subtilnost, natančnost, skrbnost, korenitost, temeljitost, subtilnost, izbornost, odličnost, bistroumnost, bistroumje, ostroumnost, ostroumje, duhovitost, določnost, točnost v izražanju: disserendi, linguae, sermonis, sententiarum Ci., antiquitate delectantur eaque subtilitate, quam Atticam appellant Ci., remotā subtilitate disputandi Ci. ne da bi se spuščali v bistroumne raziskave, vir inmensae subtilitatis Plin., perversa grammaticorum suptilitas Plin., Graeci subtilitate geometricā docent Plin., subtilitas inutilis Sen. ph., ingens, tanta Petr.
c) kot ret.t.t. (o govoru, spisih in pisateljih) preprosta lepota, preprostost, preproščina, enostavnost, prostoumje: orationis Ci., subtilitatem Lysias … habuit Ci., tuorum scriptorum subtilitas et elegantia Ci. ep., est … etiam huic minutae subtilitati locus Ci.

vid¹ moški spol (-a …) čut: der Gesichtssinn; zmožnost: das Sehen, das Sehvermögen, die Sehkraft; poetično: das Augenlicht
globinski vid das Tiefsehen, Tiefensehen
dober/slab vid eine gute/schlechte Sehleistung
motnja vida die Sehstörung, Störungen des Sehvermögens
napaka vida der Augenfehler, Sehfehler
ostrina vida die Sehschärfe
preskus ostrine vida die Sehprobe, die Sehprüfung

visual [vízjuəl] pridevnik (visually prislov)
viden, vizualen; optičen; očesen; vidljiv, nazoren

visual aids film (slike, projekcije) kot pripomoček pri pouku
visual arts upodabljajoče umetnosti
visual angle, field vidni kot, vidno polje
visual nerve vidni živec
visual instruction nazorni pouk
visual acuity medicina, fizika ostrina vida