Franja

dēstringō -ere -strinxī -strictum

1. (o)smukati: Ca., Col., Ps.-Q., tunica erat ab humeris destricta Ph. potegnjena; pren.: destringi aliquid et abradi bonis Plin. iun.; occ.
a) (v kopeli) (z)drgniti se: Plin., curvo d. ferro Mart., dum destringitur, tergitur Plin. iun.; pren.: ut destrinxi hominem! Pl. kako sem ga opletel!
b) s smukanjem (o)čistiti: horum (myacum) ius traditur … interanea destringere Plin.
c) (orožje iz nožnice) potegniti, izvleči, izdreti (izdirati): gladium Ci., C., L., Suet., sicas Ci., ensis … : quem cur destringere coner … ? H., destrictus ensis H., O. goli meč; tudi: d. securim L. Pren.: amaritudinem carminum d. Plin. spustiti, in omnes severitas imperatoris destringitur Sen. ph. se naperi strogost … Kot adj. pt. pf. dēstrictus 3, adv. -ē oster, strog, rezek: feneratrix, censura, testimonium Val. Max., officium Plin. iun., destrictior accusator T.; adv. (pogosto districtē): d. minari Plin. iun., denegare Icti., exigere aliquid Veg.; v komp.: Ap., Eccl.; v superl.: Eccl.

2. oplaziti, obdrgniti: destrinxit arundine (s puščico) pectus O., non mea sunt summā leviter destricta sagitta pectora O., destricta levi vulnere est cutis Sen. rh.; pesn. pren.: (volucres) aequora destringunt summis … alis O. se le rahlo … dotikajo morja.

3. pren. (z besedami) prečesa(va)ti, obdel(ov)ati: non ego mordaci destrinxi carmine quemquam O., tu qui scripta destringis mea Ph.

drastic [drǽstik] pridevnik (drastically prislov)
učinkovit, drastičen, izrazit, nazoren; odločen, oster

durnòvit -a -o
1. nagel, jeznorit: durnovit kao oluja
2. kujav, trmast: -a mazga
3. oster: -a riječ, reč

duro

A) agg.

1. trd:
duro come il sasso trd kot kamen
pane duro trd kruh
uova dure v trdo kuhana jajca
duro d'orecchi pog. naglušen; pren. gluh
duro di testa, di comprendonio pog. zabit, top
avere la pelle dura imeti trdo kožo
osso duro trd oreh
muso duro nesramnost, neotesanost; (ispido)
barba dura sršata brada

2. šport oster:
fare, praticare un gioco duro igrati ostro

3. neprožen; trmast:
cappello duro polcilinder
persona dura trmast človek

4. hud, neprijazen, mučen:
inverno duro huda zima

5. strog, neizprosen; podel, krut, brezčuten

6. težak, težaven; ekst. nerazumljiv:
un testo duro da capire težko razumljivo besedilo

7. kem. trd:
acqua dura trda voda

B) m

1. trdo, trd predmet, trda površina:
dormire sul duro spati na trdem

2. težava:
il duro ha ancora da venire težava šele pride

3. neuklonljiv človek, pogumnež; brezsrčnež, nasilnež:
fare il duro biti brezsrčen, delati se brezsrčnega

C) avv.

1. ostro, strogo:
tenere duro vztrajati

2. globoko; trdo; trdno:
dormire duro trdno spati
lavorare duro trdo delati

eager [í:gə] pridevnik (eagerly prislov)
željan, poželjiv; oster; vnet, hlepeč, lakomen, pohlepen (to)
nestrpen

an eager beaver stremuh
eager for (ali after) fame slavohlepen
arhaično eager air hladen zrak
trgovina eager buying živahen promet
eager about (ali in) prizadeven, marljiv
eager after (ali for) pohlepen, željan, vnet

edged [edžd] pridevnik
oster, nabrušen

to play with edged tools z ognjem se igrati

edgy [édži] pridevnik
oster, robat
figurativno razdražljiv, razdražen

effilé, e [efile] adjectif tanek; koničast; vitek, mršav, slok; figuré oster, piker, jedek, zbadljiv; masculin res(ic)a na robu

doigts masculin pluriel effilés dolgi in tanki prsti
flèche féminin effilée du clocher ostra konica pri zvoniku
langue féminin effilée (figuré) nabrušen jezik

émoulu, e [emulü] adjectif ostro nabrušen, oster

frais émoulu, frais (ali: fraîche) émoulue novo pečen, -a; ki je pravkar končal kako šolo
il est tout frais émoulu de l'Ecole polytechnique pravkar je končal študij na politehniki
se battre à fer émoulu boriti se z ostrim orožjem

encarnizado rdeče vnet (rana); krvoločen; zagrizen, ogorčen, oster

épicé, e [epise] adjectif (močno) začinjen; oster, popran, zasoljen (tudi cena); figuré opolzek, pikanten

exquisite¹ [ékskwizit] pridevnik (exquisitely prislov)
odličen, izbran, okusen; preobčutljiv, natančen, oster

exquisite pain ostra bolečina

fein fin; (rein) čist, (klein) droben, Schmerz: rahel, Gehör, Nase: oster, Gehör: tanek, Einstellung: precizen; (schön) schreiben, still sein: lepo (pisati, biti tiho); fein heraus sein : er ist fein heraus dobro je izplaval/dobro mu gre

fiēro agg.

1. strašen, grozen; okruten, divji; oster, rezek:
fiera strage strašen pokol
aspetto fiero divji videz
risposta fiera oster odgovor

2. odločen, pogumen; ponosen, dostojanstven:
una risposta fiera ponosen odgovor
carattere fiero dostojanstven značaj
andar fiero di qcn., di qcs. ponosen biti na koga, na kaj

filoso oster, nabrušen

filudo Čile oster, fino brušen

fin -ă (-i, -e)

I. adj.

1. tanek, droben, fin

2. nežen

3. oster, tenek

4. prefinjen, izbran

5. uglajen

II. m/f bis. krščenec (-nka), birmanec (-nka) (v odnosu do botra)

fine⁴ [fain] pridevnik
droben, tenek, fin; rahel, nežen; lep, sijajen, odličen; eleganten; čist; jasen; oster (nož), nabrušen; dobro razvit; bister; prevzeten

fine arts lepe umetnosti
one fine day lepega dne
one of these fine days prej ali slej
fine middling srednje dober
to call things by fine names imenovati grdo z lepimi besedami
fine gold čisto zlato
fine feathers make fine birds obleka dela človeka
not to put too fine point upon it povedati naravnost in brez olepšavanja
to say fine things about s.o. hvaliti koga
fine words butter no parsnips od lepih besed se ne da živeti

fine² agg.

1. tenek, droben, fin:
sabbia fine droben pesek

2. pren. oster, tenek, pronicljiv:
udito fine oster, tenek sluh
ingegno fine e penetrante oster in prodoren um

3. zvit:
una trovata fine zvit domislek

4. prefinjen, izbran:
un fine conoscitore d'arte prefinjen poznavalec umetnosti

5. fin, rafiniran, uglajen

fino² agg.

1. tenek, droben, fin, oster, prodoren, zvit:
un ingegno fino oster, prodoren um

2. odličen, čist, pristen:
un anello d'oro fino prstan iz čistega zlata