Franja

leisten narediti, opraviti, opravljati; sich etwas leisten privoščiti si; sich etwas nicht leisten können ne moči si privoščiti; als Funktionsverb : Abbitte leisten opravičiti se, prositi odpuščanja; Beistand leisten pomagati, priskočiti na pomoč; Bürgschaft leisten jamčiti, dati garancijo; einen Dienst leisten narediti uslugo; einen Eid leisten priseči; Folge leisten ubogati, einer Einladung: odzvati se vabilu, einer Bitte: ustreči prošnji, einem Befehl: držati se ukaza; Genüge leisten izpolniti (kaj); Gesellschaft leisten delati družbo; Hilfe leisten pomagati, izkazovati pomoč; einen Schwur leisten zakleti se; eine Unterschrift leisten podpisati; Verzicht leisten odpovedati se (čemu); Widerstand leisten upirati se (čemu/komu); Zahlung leisten plačati, plačevati, izvajati plačila

manage¹ [mǽnidž]

1. prehodni glagol
upravljati, voditi; gospodariti, upravljati posestvo; nadzirati
pogovorno izpeljati, izvršiti, opraviti, uspeti; ravnati, krotiti

2. neprehodni glagol
gospodariti; voditi podjetje (trgovino)
pogovorno shajati, pomagati si, izvoziti jo (with s, z, without brez)

to manage a business voditi posel, podjetje, trgovino
he managed to do it uspelo mu je to narediti
I can manage him znam z njim ravnati
ekonomija managed currency dirigirana valuta

mínuti mînēm
I.
1. miniti: podne je minulo; minuo je rok
2. nehati: čekamo dok kiša mine
3. oditi, iti mimo: neka me ovo zlo mine
4. oditi: ona minu u polje Kosovo
5. minulo je mene svako dobro zame je sreča minila, moja sreča je minila
II. minuti se
1. srečati se: na uzanom putu teško se mogu dvoja kola minuti
2. iti mimo: ako se sretnu, minu se kao tuđi
3. opraviti: i bez toga bi se moglo minuti

nadélati -am
I. popraviti, opraviti: nadelati cesto, pot
II. nadelati se naraditi se, izmučiti se radom: za danes smo se nadelali; cesta je nadelana
put, drum je opravljen; ta je dobro nadelan
dobro ga se naljoskao

namíriti nàmīrīm
I.
1. poravnati, izplačati: namiriti povjerioca
2. zadovoljiti: namiriti želje srca svoga
3. preskrbeti: namiriti koga životnim namirnicama
4. nakrmiti, opraviti: namiriti stoku
5. pospraviti: namiriti kuću
6. nadomestiti: namiriti ženi muža
7. dopolniti: namiriti pedeset godina
8. pobotati: koga s kim
II. namiriti se
1. preskrbeti se: namiriti se krompirom
2. urediti se: kćeri joj se poudale i namirile
3. obračunati se: rekao je da će se namiriti kako on zna
4. dopolniti se, preteči: namiri se godina otkako je otac umro

napráviti -im
I.
1. načiniti, napraviti, izraditi: napraviti cesto, načrt, program, čevlje
2. spremiti: napraviti kosilo
spremiti ručak
3. podignuti: napraviti si hišo
4. namjestiti: napraviti posteljo
5. pripremiti: napraviti steljo za zimo
6. nabaviti: napraviti stroje, da bo delo lažje; napraviti globoke brazde
duboko zabrazditi; napraviti ogenj
zapaliti vatru
7. učiniti: napraviti kaj iz lahkomiselnosti
8. prevaliti, prevoziti: napraviti sto tisoč kilometrov z avtom
9. svršiti: ne vem, kdaj bom delo napravil
10. poduzeti, preduzeti: napraviti izlet na Gorenjsko
11. postupati: grdo si napravil z njo
ružno si postupao s njom
12. obući, opraviti, odjenuti (-de-): lepo napraviti otroka
13. načirniti: napravil ji je otroka; napraviti križ čez kaj
drgnuti ruke od čega
14. položiti: napraviti izpit
15. prirediti: napraviti pojedino
II. napraviti se
1. načiniti se: napravila se mu je bula
2. napraviti se, učiniti se, predstaviti se: napraviti se bolnega; napravil se je, da spi; vreme se je napravilo
vrijeme, vreme se je ustalilo

òbaviti -īm opraviti: obaviti poslove u gradu

ob-eō -īre -iī (-īvī) -ītum (ob in īre)

I. intr. iti, stopiti kam, v kaj, na kaj, k čemu: o. ad hostium conatūs L. nasproti stopiti = upreti (upirati) se, ovreti (ovirati), o. in infera loca Ci., donec vis obiit Lucr. dokler ne nastopi kaka sila; occ.

1. zaiti, zahajati: Pl., Stat., Ci. poet., Plin. idr., in pelago nautis ex undis ortus in undis sol fit uti videatur obire et condere lumen Lucr., orientis aut obeuntis solis partes Ci.

2. (o mestih) (za)toniti, propasti (propadati), zamreti (zamirati): Plin. (5, 117; 5, 139); (o ljudeh) preminiti (preminevati), umreti (umirati): Pl., L., Lucr., Iuv., Plin., Vell., Eutr. idr., tecum vivere amem, tecum obeam lubens H. —

II. trans.

1. (hod)iti okoli, obhoditi (obhajati), pohajati, postopati, pohajkovati, postavati, obisk(ov)ati, potovati po čem, prepotovati kaj: V., O., Suet. idr., provinciam, Asiam, domūs, villas Ci., nundinas L. na semenj pri(haja)ti, vigilias T. obiti, obhoditi (obhajati) straže, narediti obhod straž, tentoria Cu. pregled(ov)ati, nadzirati, comitia, cenas Ci. ali symposia Ap. udeležiti (udeleževati) se; occ.
a) iti k čemu, dospe(va)ti (do) česa, doseči (dosegati) kaj: Acheruntem obibo Enn. ap. Fest., tantum urbis superfuturum, quantum flamma obire non potuisset Ci.
b) nasproti (stop)iti, iti na(d) koga, napasti (napadati): obit obvius hostes Sil., Ufentem collapsum poplite caeso ensis obit laudemque pedum cum sanguine ademit Sil., o. fortissima nomina ferro Sil. usmrtiti.
c) opaziti (opazovati), (po)čakati koga, kaj, pričak(ov)ati koga, kaj, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati, razgled(ov)ati se: facinoris tempus Ci. čakati na priložnost, annum petitionis suae Ci., o. omnia visu V., oculis Plin. iun.; pren.: omnes oratione suā civitates o. Ci. v misel vzeti (jemati), dotakniti (dotikati) se.

2. lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), nastopiti (nastopati) kaj, podvreči se čemu, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, (izvrševati): nihil erat, quod non ipse obiret Ci., o. munus vigiliarum L., munia imperii T. vladarske dolžnosti, officia L., Plin. iun., Iust., Suet., legationem Ci., res suas Ci., bellum L., bella T., pugnas V., proelia Lucr., pericula et labores L., adulteria Suet., concubitum Ap., vadimonium ali diem Ci. držati se roka, upoštevati rok; poseb. obire diem supremum N., Suet. ali samo diem o. N., Pl., Suet., Aur. zadnji dan nastopiti, evfem. umreti; tako tudi mortem obire Ter., Ci., Suet. ali (pesn.) letum o. Lucr., morte obitā Ci., V., Lucr., Gell. po smrti, pl. mortes obitas T.; od tod obītus 3 umrl, mrtev: L. Andr. ap. Prisc., pl. obiti Ap.

3. pesn. iti okrog česa = obdajati, obkrožati: Sil., chlamydem limbus obibat O., maria obeuntia terras V., equum leonis pellis obit V., pallor obit ora O.; pass.: campus obitur aquā O.

officiare v. intr. (pres. officio) relig. maševati; opraviti, opravljati bogoslužni obred

okònčati -ām končati, opraviti: okončati lepo i zlokobno delo; okončati život končati življenje

operor -ārī -ātus sum (opus)

I. intr.

1. ukvarjati se, baviti se, pečati se s čim, opraviti (opravljati) kaj, delo (opravilo) imeti, delati; z dat. commodi: Col., Tib., Icti. idr., scholae operatus Q., studiis Dianae O., suboles liberalibus studiis operata T., connubiis arvisque novis operata iuventus V. s sklepanjem zakonov in razdelitvijo zemljišč, miles caedendis materiis operatus T. s sečnjo stavbnega lesa; z in z abl.: in agro Icti., in cute curandā H., in excolendo iure amicitiae Val. Max.; abs.: seniores intus operantur Plin.; subst. operantes graditelji utrdb, okopov, okopniki: operantium clamor T.; operati rudarji: rimae … opprimunt operatos Plin.

2. occ. kot relig. t.t. opravljati kako bogoslužno opravilo, darovati, opravljati daritev, žrtvovati, božanstvu služiti: Tib., Sil., Afr. ap. Non., Non., Lact. idr., Cynthia iam noctes est operata decem Pr., sacris operatus L., superstitionibus L. opravljati praznoverske običaje, Libero patri Cu., iustis operata divis H., sacra refer Cereri latis operatus in herbis V., aliis (sc. prodigiis) procurandis prope tota civitas operata fuit L. s spravnimi daritvami drugih (nesrečnih znamenj) so imeli opravek skoraj vsi državljani, skoraj vsi državljani so opravljali pokoro, operatus in arvis V. žrtvujoč po lokah, vidit se operatum T. videl se je (v snu) žrtvujočega; od tod darovati = vbogajme da(ja)ti, da(ja)ti miloščino, podariti (podarjati): Cypr. idr. Eccl.

3. metaf. (o neživih stvareh) delovati, učinkovati: quod (sc. venenum) cum minus operaretur Lamp., pactum non debere ad sui dispendium operari Cod. I. —

II. trans.

1. obdelovati: quanti operantur terram et exercent vomere Hier.

2. izdel(ov)ati, (na)pisati: Graecam scripturam Aug.

3. vršiti, izvršiti (izvrševati), storiti (delati), zakriviti: iustitiam Lact., scelus Vulg., miracula Ambr. — Od tod

1. adj. pt. pr. operāns -antis v komp. in superl. (z adv. v komp. operantius) delujoč, dejaven, učinkovit: bonitas operantior Tert., operantius esse sinapi tritum Cael., clysteres operantissimi Cael., aridas vaporationes operantius mederi quam cataplasmata Cael.

2. adj. pt. pf. operātus 3 v komp. delujoč, dejaven, močan: operatior fallaciae vir Tert.

oprémiti òprēmīm
I.
1. opremiti, opraviti, oskrbeti
2. pripraviti na pot
3. poslati
II. opremiti se
1. opremiti se
2. pripraviti se na pot

opùsatiti -īm (se) napraviti, opraviti (se): opusatiti konja za put; djevojka se lijepo opusatila

otàrasiti -īm
I. opraviti, končati: da otarasimo prvo ovo tvoje, pa onda naše
II. otarasiti se znebiti se, odkrižati se: otarasiti se straha; na kraju otarasio sam ga se sa sto dinara

òtrsiti -īm
I.
1. končati, opraviti: mogao si to sam otrsiti
2. odpraviti: pop kad otrsi ženu, zovne onoga seljaka
II. otrsiti se otresti se, znebiti se: otrsiti se posla, dužnosti

per-agitō -āre -āvī -ātum (per in agitāre)

I. „močno gibati“

1. preganjati, pritiskati, vznemirjati: vehementius peragitati ab equitatu C., Aetna maiore vi peragitata Sen. ph.

2. (pre)mešati, (ra)zmešati: mustum Col.

3. pren. (kakor kako zver) spodbosti (spodbadati), živo podž(i)gati: hic stimulus peragitavit audaces Sen. ph. —

II. opraviti (opravljati), dokonč(ev)ati, spraviti (spravljati) h koncu: peragitatur messis mense Maio Plin.

per-cōnor -ārī (per in cōnārī) kako podjetje, dejanje opraviti (opravljati), izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati: et hoc parum esse more maiorum institi: per mea perconatus sum vos sumque inde exilico Pl.

per-ferō -ferre -tulī -lātum (per in ferre)

I.

1. do cilja, do konca nesti, prinesti (prinašati): Aeneas tulit patrem per ignes et pertulit Sen. ph., corpus Spartam N., eum venti pertulerunt in ultimas terras Ci., quos pavor pertulerat in silvas L. ki jim je bil strah dal dospeti do gozdov, partūs Plin. ali ventrem perferre Col. donosíti; refl.: se ad limina reginae p. V. napotiti se, odpraviti se; pesn.: lapis non pertulit ictum V. zagona ni prenesel do konca = ni dospel do cilja, hasta haud pertulit vires V. je izgubila svojo moč, ni prodrla, hasta perlata haesit V. je priletela in obtičala, plerisque extremas syllabas non perferentibus Q. ne da(ja)ti poslušalcem slišati zadnjih zlogov, intrepidos vultūs p. O. do konca ne spremeniti lica, do konca se držati enako; occ. nositi: gravissimas navium L., personam Plin. iun. masko si držati = igrati vlogo, totum agrum Campanum perferri ad paucos Ci. da se izroča.

2. prinesti (prinašati), izročiti (izročati), vročiti (vro-čati), da(ja)ti: epistulam N., litteras, nuntium Ci., mandata C.; pass.: fama (sc. Romam) perlata est C., L. glas je prispel (v Rim), opinio perfertur C. se širi; occ. naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), javiti (javljati), poročati, sporočiti (sporočati): haec cum ad me frater pertulisset Ci., quae … incorrupta perferemus Cu., consilium ad aliquem C., eae res in Galliam perferuntur C., res secundae litteris perferebantur C., de eis rebus ad cives perlatum est N., aliquid perferre ad senatum Suet. senatu poročati o čem; z ACI: equites pertulere consulem obsideri L., Eumelus incensas (sc. esse) naves perfert V. —

II.

1. dognati, izvesti (izvajati), konč(ev)ati, dokonč(ev)ati, opraviti (opravljati), dovršiti (dovrševati), (iz)vršiti, izvršiti (izvrševati): Pr., Stat., Suet. idr., quod suscepi … perferam Ci., mandata Clementi centurioni, quae perferret T.; occ. doseči, da kaj obvelja, da se kaj sprejme, veljavo pridobiti (zagotoviti) čemu, v pass. = obveljati, biti sprejet: Icti., legem Ci. ep., Suet., legem promulgavit pertulitque L., p. rogationem Ci. ep., lex perfertur Ci.

2. do konca (pre)trpeti, prebi(ja)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): Ter., Q., Sil., Stat., Suet. idr., perfer et obdura O., onus subire et perferre H., annuam oppugnationem L., animi laborem N., imperia, cruciatūs, contumelias C., poenas, vigilias Ci., poenam non pertulit N. ni prestal do konca, militum conspectum C., omnes perferre et pati T., facile omnes perpetior et perfero Ci.; z inf.: perfer … ponere corpus humo O.; z ACI: Pr., urbes suas cremari pertulerunt T. — Od tod adj. pt. pr. perferēns -entis potrpežljiv: iniuriarum Ci. pri žalitvah, voljno prenašajoč žalitve.

perfruor -fruī -frūctus sum (per in fruī)

1. dodobra uži(va)ti, naslajati se nad čim, ob čem: pacis libertatisque bonis L., amplexu alicuis O., regno, regali otio, laetitiā, vitā modicā Ci., et amoenitate perfructus est Ci. fr. ap. Prisc., mutuis amplexibus et festinantibus saviis sese perfruuntur Ap., ad quos sensus capiendos et perfruendos Ci., ad perfruendas voluptates Ci.

2. docela (povsem, ustrezno, prav) izvršiti, opraviti: mandatis O.

perfungor -fungī -functus sum (per in fungī) večinoma v pf. ali v pt. pf

1. dobro, prav opraviti (opravljati): opere, munere, militiā, rebus amplissimis Ci., senex honoribus perfunctus Ci.; occ. uži(va)ti: epulis O., omnibus bonis Sulpicius in Ci. ep.

2. prebi(ja)ti, presta(ja)ti, (pre)trpeti: periculis, bello Ci., laboribus Ci. ep., N., curā L., imperio brevi T., fato L., Gell. ali vitā perfunctus Lucr., perfunctus faber Varr.; z acc.: timorem satis inanem perfuncti Ap., omnia perfunctus vitai (= vitae) praemia Lucr.; zevg.: multa pro aliquo perpessus atque perfunctus Ci. ep.; abs.: perfunctus sum prestar sem Ci., a tudi: opravil sem, na (pri) koncu sem, pri kraju sem: se perfunctos esse arbitrantur Ci.; pt. pf. s pass. pomenom: memoria perfuncti periculi Ci. na prestano nevarnost, vitā perfunctā Suet., post perfuncta opera Aug.