Franja

ripulire

A) v. tr. (pres. ripulisco)

1. ponovno, dobro očistiti, počistiti; pospraviti, pospravljati:
ripulire i piatti oprati posodo
ripulire un ramo oklestiti vejo
ripulire le tasche a qcn. komu sprazniti žepe (pri igri)

2. pren. dobro izpiliti, popraviti

B) ➞ ripulirsi v. rifl. (pres. mi ripulisco)

1. očediti se

2. pren. postati olikan

salade¹ [salad] féminin solata; figuré, familier zmešnjava, nered; pluriel, populaire govoričenje, čvek, laži

pas de salades! nobenih laži, izmišljotin!
salade de mâches, de laitue motovilec, glavnata solata
salade russe ruska solata
salade de fruits sadna solata
en salade v solati
salade de tomates, de betteraves, de pommes de terre paradižniki, pesa, krompir v solati
salade d'orange au marasquin koščki oranže z maraskinom
salade éplucher, laver, assaisonner, remuer la salade otrebiti, oprati, zabeliti, premešati solato
vendre sa salade (figuré, populaire) prodajati svoje malovredno blago

sangre ženski spol kri; rod, pokolenje; sorodstvo; rasa (konj); prelivanje krvi

sangre fría hladnokrvnost
sangre negra, sangre venosa venozna kri
sangre roja arteriozna kri
caballo de pura sangre polnokrven konj
derrame de sangre prelivanje krvi
ferrocarril de sangre (Am tranvía a sangre) konjska železnica
flujo de sangre krvotok
hospital de la sangre (voj) poljska bolnišnica
príncipe de sangre knez po rodu
sed de sangre krvoločnost
transfusión de la sangre transfuzija krvi
a sangre fría (fig) premišljeno
a sangre y fuego z ognjem in mečem
bullirle (ali hervirle) a uno la sangre (fig) biti v cvetu mladosti
chupar la sangre (fig) izkoriščati, odirati
dar la sangre de sus venas (fig) biti pripravljen za vsako žrtev
echar sangre (de la nariz) krvaveti (iz nosu)
hacer sangre raniti; kri prelivati; fig (raz)žaliti
la sangre se me hiela en las venas (fig) kri mi zastaja v žilah
lavar con sangre s krvjo oprati, maščevati
manchado de sangre krvav, okrvavljen
eso quema la sangre (fig) to razburja
sudar sangre kri potiti
tener sangre de horchata (fig) imeti ribjo kri v žilah
tener mala sangre (fig) togoten biti
verter (ali derramar) sangre kri preli(va)ti

sordēs -is, nav. pl. sordēs -ium, f (iz *su̯ordōs umazan; prim. got. swarts = stvnem. swarz = nem. schwarz)

1. umazanija, nesnaga, starejše umazanarija, skrnôba: pleni oculi sordium Pl., pellis sordi (v novejših izdajah sorde; gl. opombo spodaj) sepulta Lucr., auriculae collecta sorde dolentes H., in sordibus aurium inhaerescere Ci. v ušesnem maslu, sine sordibus ungues O., caret obsoleti sordibus tecti H., nitescunt (sc. harenae) detritis sordibus Plin.; pren.: nullae sordes videbantur his sentetiis allini posse Ci. madež(i); occ. umazanost (umazanija) obleke, umazana obleka = žalna, žalovalna obleka kot noša žalujočih in obtožencev: Q. idr., mater squalore et sordibus huius laetatur Ci., sordes lugubres Ci., sordes reorum L., suscipere (obleči) sordes T.; meton. žalovanje, žalost, nesrečno stanje, nesreča: iacere in lacrimis et sordibus Ci., inter sordes et lacrimas reorum T., reis sordes … dempsit Suet., amavit sordes suas Val. Max., sordes meruit victoria nostra Petr., sordes patris Iust.

2. metaf.
a) umazano, sramotno vedenje (mišljenje, ravnanje), umazana, sramotna umazanost, nizkotnost, podlost, lakomnost, grabežljivost, skopost, pohlep; redko v sg.: nullam in re familiari sordem posse proferri Ci., sordes et avaritiam Fontei Capitonis … mutaverat T., extremae avaritiae et sordis infimae infamis Ap.; nav. v pl.: domesticae, iudicum Ci., mens oppleta sordibus Ci., amat sordes et inhumanitatem multo minus Ci., per avaritiam ac sordes contemptus exercitui T., si neque avaritiam neque sordes … obiciet vere quisquam mihi H., sepulcrum sine sordibus exstrue H., incusans eius sordes Q., damnatus sordium Plin. iun., cogit minimas ediscere sordes Iuv.
b) umazanost, zaničljivost, zaničevanost, preziranost, nizkost, nizkotnost, preprostost, podlost, zavrženost, pokvarjenost, nemoralnost, sprevrženost (izprevrženost), sprevrnjenost: severitate iudicandi sordes suas eluere Ci. oprati svojo nizkost, povzdigniti se iz svoje nizkosti, ex summis et fortunae et vitae sordibus Ci., neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., satius est illum in infamia ac sordibus relinqui Ci. ep. da se pusti na njem sramota podlosti, taedio sordium in quibusdam insignium L., sordes illae verborum T. nizkotnost, prostaštvo, prostaščina; occ. nizkost stanu, rodu, nizki izvor (stan, rod), nizko poreklo (pokolenje): cuius splendore et gloriā sordes et obscuritatem Vitellianarum partium praestringimus T., propter maternas sordes Iust., pristinarum sordium oblitus Iust.; meton. (o osebah) izmeček, izvržek, izvrg, izvrženec (človeštva), zavrženec, nizka duša, nizkotnež, podlež, pokvarjenec, nemoralnež, kolekt. drhal, smet, sodrga: o tenebrae, o lutum, o sordes … ! Ci., apud sordem urbis et faecem Ci. ep., in hoc caenum, in has sordes abicerentur Plin. iun., calere sordibus Petr. — Soobl. sors, sordis, f: Ambr.

Opomba: Nom. sg. sordes ni dokazljiv. V starejših izdajah najdemo pri Lucr. (6, 1269 (1271)) star. abl. sg. sordī; v novejših izdajah najdemo obl. sorde.

sramôta (-e) f

1. vergogna, disonore, indecenza, indegnità, infamia, onta; macchia:
ne prenesti sramote non poter sopportare l'onta del disonore
nakopati si sramoto coprirsi di vergogna
delati sramoto far disonore a
biti v sramoto recar disonore, tornare a vergogna
oprati sramoto lavare l'onta
pren. v svojo sramoto moram priznati, da devo confessare che

2. (v medmetni rabi) vergogna!:
sramota, še tega ne veš vergogna! Non sai nemmeno questo

šampon samostalnik
1. (za umivanje las ali dlak) ▸ sampon
2. (za čiščenje) ▸ sampon, tisztítószer
Vse raztresene ostanke poberite s preproge, nato na madež nanesite šampon za čiščenje preprog po navodilih proizvajalca. ▸ A szétszóródott maradékot szedje fel a szőnyegről, utána a foltra tegyen szőnyegtisztítószert a gyártó utasításai alapján.
Najprej avto rahlo sperite, bolj namočite, potem pa površine zdrgnite z gobo in specialnim šamponom za avtomobile. ▸ Először öblítse le az autót, alaposan nedvesítse be, utána pedig szivaccsal és speciális autósamponnal dörgölje át a felületeket.

wash¹ [wɔš]

1. samostalnik
pranje, umivanje; izpiranje; toaleta; pranje perila; kar je oprano, oprano perilo; omočenje, premočenje, ovlaženje, oškropitev, splaknitev; pomije, oplaknica (voda)
figurativno razredčenost z vodo
figurativno prazno govoričenje; pralno sredstvo; (toaletna) voda, losion, voda za lase, za polepšanje; čobodra, redka juha; lahna plast barve, tuša; premaz; kovinska prevleka; zlati pesek; pljuskanje, udarjanje valov ob obale; brazda izza ladje, vodni razor; plitvo vodovje, rečica, vodna kotanja
aeronavtika zračni vrtinec, srk
geografija barje, močvirje
geologija izpiranje, (vodna) erozija, naplavina, prodovje
figurativno čvekanje, čenče

in the wash v pranju (o perilu)
hair wash voda za lase
to bring back the week's wash prinesti nazaj tedensko perilo
to give s.th. a wash oprati kaj
to hang out the wash obesiti perilo
to have a wash umiti se
to send s.th. to the wash poslati kaj v pranje, v pralnico

2. pridevnik
pralen

wash glove pralna rokavica
wash silk pralna svila