Franja

trimpellare v. intr. (pres. trimpēllo) pog. toskansko

1. opotekati se; majati se (predmet)

2. pren. omahovati:
trimpellare nel manico biti figa mož

vacilar majati se, zibati se, gugati se, opotekati se; neodločen biti, omahovati

vacilar en la resolución neodločen biti, ne se moči odločiti
sin vacilar brez pomišljanja, brez omahovanja
vacilo en decirlo pomišljam se, ali bi to rekel

vacillare v. intr. (pres. vacillo)

1. opoteči, opotekati se; zibati se; majati se

2. pren. majati se, biti v nevarnosti

3. pren. biti negotov, omahovati

vacillate [vǽsileit] neprehodni glagol
majati se, gugati se, zibati se, nihati (sem in tja); opotekati se; kolebati, omahovati, oklevati, biti neodločen, cincati; lavirati

vacillate between hope and fear nihati med upanjem in strahom
he vacillated on his feet majal se je na nogah

vaciller [-sije] verbe intransitif majati se, opotekati se, zibati se, gugati se; omahovati; biti neodločen, nestanoviten; biti nezanesljiv (spomin); plapolati (luč)

vacillō (vaccillō) -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *u̯a-n-q biti kriv (ukrivljen, upognjen); prim. skr. váñcati omahuje, postaja kriv, vakráḥ kriv, zavit, upognjen, poševen, lat. con-vexus, stvnem. winchan = nem. winken) majati se, opotekati se, omahovati, zibati se: terra vacillat, tecta vacillant, arbor vacillans Lucr., ex vino vacillantes Ci. ap. Q., in utramque partem toto corpore Ci., milites vacillantes Cu.; metaf.: tota res vacillat Ci., iustitia vacillat vel iacet potius Ci., in vetere aere alieno vacillant Ci. se pogrezajo, tičijo, cum animus paulum vacillaret Sen. ph., vacillans legio Ci. nezanesljiva.

Opomba: Lucr. meri vācillo, zato najdemo v nekaterih novejših izdajah pisano vaccillo.

varàkati -ām
I.
1. slepiti, goljufati: sreća svuda varaka
2. migati, migljati: svjetlost treperi i varaka
3. migati, skakati sem ter tja: zec je varakao da bi zameo trag
4. lavirati, omahovati: varakati između dvije sile
II. varakati se
1. slepiti se, goljufati se
2. izmikati se, skakati sem ter tja
3. motati se, potikati se: povazdan se varakati po jalijama
4. oprezovati: varakati se od koga
5. biti previden, paziti se: kud bih ja da se nisam tako varakao

variō -āre -āvī -ātum (varius)

I. trans.

1. pisano, raznoliko (po)barvati, drugače (o)barvati, (po)pestriti, starejše škropljati, (u)prižati, (po)šarati: Pl., Pr., Lucr., Lucan., Plin., Mart., Val. Fl. idr., variabant tempora cani (sc. crines) O., caeruleis variari corpora guttis O., vestis … variata figuris Cat. = vezena; pesn.: ille (sc. sol) ubi nascentem maculis variaverit ortum V. ko skazi mlado svetlobo z marogami; pren.: orationem quasi variare sententiarum in siquibus Ci. = govoru dati (dajati) raznolikost, narediti (delati) govor raznolik; refl. in med. dobi(va)ti barvo, (o)barvati se, lisiti se, starejše žanžavéti: variante se uva Plin., simulatque uva variari coeperit Col.; occ. krotovičiti koga, udrihati po kom, povzročiti komu z udarjanjem (tolčenjem, bitjem, udrihanjem) po njem modre, rjave maroge (podplutbe): putrida pectora palmis Cat., variari virgis et laris Pl.

2. metaf.
a) (po)raznoteriti, narediti (delati) kaj raznoliko (raznotero), izmenjaje vrstiti, izmenoma razvrstiti (razvrščati), spremeniti (spreminjati), (izmenoma ali na izmeno) predrugačiti (predrugačevati), preobraziti (preobražati, preobraževati), pretvoriti (pretvarjati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati) kaj s čim, premeniti (premenjati, premenjevati, premenjavati), izmenjati (izmeniti, izmenjevati, izmenjavati): vocem Ci., faciem, figuram O., capillos positu O. spletati v različne lege (oblike, frizure), est formas variatus (med.) in omnes O., intemperie variante calores frigoraque L. je prinašala zdaj vročino, zdaj mraz, variante fortunā eventum L. izmenjaje spreminjajoč uspeh, cum timor atque ira in vicem sententias variassent L. ko so iz strahu in jeze glasovali eni tako, drugi drugače, variatis hominum sententiis Ci. pri navzkrižnih mislih, ob nasprotujočih si (deljenih) mnenjih, res variabant et fortunam et animos L. dogodki so spreminljali srečo in voljo (razpoloženje), discurrunt variantque vices V. straža zamenja stražo, variare laborem otio, otium labore Plin. Iun.; impers.: variatum deinde proeliis Vell. v bojih, ki so sledili, je bila sreča mila zdaj tem, zdaj onim, cum sententiis variaretur L. ko so bila mnenja različna; litota: nec variatum est L. in glasovi niso bili razdeljeni, in sklenili so soglasno; adj. pt. pf. variātus raznolika, niansirana, z različnimi odtenki: lyra concentu variatior Ap.
b) (o poročilih) različno, drugače, nasprotno sporočiti (s)poročati: quae de Marcelli morte variant auctores L., variata memoria (različno poročilo) actae rei L., variare responsum Iust. različno odgovoriti, različno odločiti; impers.: nisi de familiae condicione variatum esset Suet. —

II. intr.

1. biti raznobarven, biti raznoliko obarvan, biti pisan: multo minus ipsa universitas tergaris maculis variet Col. (o sadju, poseb. grozdju) barvo dobivati, lisiti se (starejše žanžavéti), temneti ipd.: cum primum bacae variare coeperint Col., prima mihi variat uva Pr.

2. biti raznoter, biti mnogoter, biti mnogovrsten, biti različen, biti raznoličen, biti raznolik, biti neenak, menjati (menjavati) se, spremeniti (spreminjati) se, omahovati (naspr. constare, aequalem esse, unum esse ipd.): Cels., Plin. idr., seminibus constant variantque figurā Lucr., variantes formae Lucr., variant aquilonibus undae Pr., mei variant timores O., quoniam variant animi, variamus et artes O., dissidet et variat sententia O., si (sc. lex) nec causis nec personis variet L. če ne dela razlike niti za … , če ni tolmačen v korist enkrat, … drugič … , manus Oenidae variat O. ima različen uspeh, variante victoriā, diu variante fortunā Iust., fremitus variantis multitudinis partim assentientium, partim indignantium L. razcepljene (razdvojene) množice, vidit … volgi variare labantia corda V., ita fama variat L. tako različna so poročila; impers.: ibi si variaret L. ko bi tam ne bilo soglasja, ko bi se tam glasovi delili, ko bi ne bilo enotnega mnenja.

veer¹ [víə] neprehodni glagol
obrniti se v drugo smer, obračati se; spremeniti smer
figurativno spremeniti mišljenje (zadržanje) (v svojem ravnanju itd.)
prehodni glagol
obračati (ladjo) po vetru; izpustiti (vrv) (away, out)
figurativno kolebati, oklevati, biti neodločen; cincati, omahovati

veer and haul (veter) spreminjati se izmenoma
to veer round obrniti se; figurativno spremeniti mnenje, premisliti si, pridružiti se mnenju koga drugega

vibrate [vaibréit] neprehodni glagol
vibrirati, tresti se, nihati; oscilirati; utripati; zveneti, doneti (zvok); tresti se (with od)
(za)drhteti
figurativno kolebati, omahovati

a cry vibrated on my ear krik mi je udaril na uho
our house vibrates whenever a heavy lorry passes naša hiša se strese, kadarkoli pelje mimo težak tovornjak
prehodni glagol
zanihati (kaj), zatresti; napraviti, da nekaj trepeta (se trese, vibrira); meriti ali določiti s tresljaji

a pendulum vibrating seconds nihalo, ki meri (napoveduje) sekunde
to vibrate threats bruhati grožnje iz sebe
to vibrate between two opinions omahovati med dvema mnenjema

vȉclati -ām
1. omahovati, biti zadržan: primiti koga bez viclanja
2. izmikati se: dosta je bilo sada viclanja, moj dragi

vȑdati -ām
1. migati: ruke mu vrdaju, a u prstu nema snage; vidim mu glavu bez kape, koja vrdaše nad mnogim fesovima
2. motati se: momak odavno vrda oko nje
3. sem ter tja kolovratiti: vrda po dvorištu tamo amo
4. izmikati se, izogibati se: on vrda da ga lopta ne pogodi; vrdaj s puta, ide baba ljuta
5. omahovati: vrdati i krivudati u politici
6. biti nezvest: žena mu vrda
7. odlašati, zavlačevati: sad mi je jasno zašto vi vrdate s proševinom moje svastike

wanken majati se; beim Gehen: opotekati se; figurativ omahovati; Technik nihati, kolebati; nicht wanken und nicht weichen trdno stati, ne premakniti se z mesta

warp² [wɔ:p]

1. prehodni glagol
zviti, izkriviti (les itd.); namočiti z muljem, pognojiti (zemljo); spodrezati, pristriči nit, prejo (za tkanje), snovati, razporediti niti (preje) vzporedno; moralno pokvariti, popačiti, skaziti, imeti slab vpliv na, slabo delovati; odvrniti, zapeljati; sprevračati (dejstva), pačiti
navtika vleči z vrvmi ladjo vzdolž obale ali menjati sidrišče s pomočjo sidra

enthusiasm warped his judg(e)ment navdušenje je izkrivilo njegovo razsodnost
the heat has warped the cover of the book vročina je skrivila platnico knjige
his misfortunes warped his mind nesreča ga je naredila čudaškega

2. neprehodni glagol
zviti se, skriviti se; viti se; majati se, omahovati; vzeti napačno smer, skreniti
poetično oveneti; zgrbančiti se

the wood has warped in drying pri sušenju se je les zvil

waver [wéivə]

1. samostalnik
omahovanje, obotavljanje, cincanje; tresenje

2. neprehodni glagol
opotekati se (pri hoji); zibati se, pozibavati se
figurativno kolebati, cincati, biti neodločen, omahovati, biti nestanoviten; odstopati, zaviti (from od)
postati nemiren (pogled); tresti se (roke, glas); trepetati, zvijati se, migljati (plamen, svetloba)

the wavering lines of the enemy odstopajoče sovražnikove vrste

wobble [wɔbl]

1. samostalnik
majanje, opotekanje, kolebanje, nihanje; omahovanje; drget(anje)

wobble pump aeronavtika zasilna rezervna sesalka

2. neprehodni glagol
majati se, opotekati se, nesigurno se premikati
figurativno kolebati, oklevati, biti neodločen, omahovati, iskati izgovore; drgetati, drhteti

zaudern omahovati

zögern obotavljati se, omahovati; zögern mit odlašati (kaj)

жаться gnesti se, stiskati se; krčiti se; privijati se; (gov.) omahovati; odtegovati si, skopariti

задумываться, задуматься premišljevati, beliti si glavo; omahovati