Franja

magmátičen (-čna -o) adj. geol. magmatico:
magmatično ognjišče serbatoio magmatico

magmatski pridevnik
geologija (o magmi) ▸ magma, magmásPovezane iztočnice: magmatska kamenina, magmatska kamnina

Mopsuhestia in Mobsuëstia -ae, f (Μόψου ἑστία, Μοψουεστία Mopsovo ognjišče) Mopsuhéstija, Mobsuéstija, mesto v Kilikiji ob Piramu blizu morja (zdaj Messis): Ci. ep., Amm.; to mesto Plin. (5, 91) imenuje tudi Mopsos.

nectar -aris, n (gr. νέκταρ)

1. nektar, božanska pijača: non enim ambrosiā deos aut nectare … laetari arbitror Ci., ac poëtae quidem nectar ambrosiam epulas comparant Ci., nectaris ambrosii sacrum potare Lyaeum Prud.

2. božanski balzam, božansko mazilo: nectare odorato sparsit corpusque locumque O., protinus imbutum caelesti nectare corpus delicuit O.

3. metaf. „nektar“ = slast, naslada, prijetnost, sladica, sladčica, npr. slastno vino: in umbra vina novum fundam calathis Ariusia nectar V., ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V. je izlil čisto slastno vino na goreče ognjišče, flumina nectaris ibant O., quid nunc … dicam … madidas Baccheo nectare rupes Stat.; med, sladek sok: cum liquentia mella stipant et dulci distendunt nectare cellas V.; mleko: oves … pleno quae fertis in ubere nectar O., Picentina Ceres niveo sic nectare crescit, ut … Mart.; blag vonj: nardi florem, nectar, qui naribus halat Lucr., non illas rosas … madidas divini roris et nectaris … video Ap.; sladkost, sladkoba ustnic: oscula, quae Venus quinta parte sui nectaris imbuit H.; ljubka pesem: corvos poetas et poetridas picas cantare credas Pegaseium nectar (po nekaterih izdajah melos) Pers.

odpŕt (-a -o) adj.

1. aperto:
odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta

2. scoperto, all'aperto:
odprt avto automobile scoperta
odprt bazen piscina all'aperto

3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
odprto vprašanje questione aperta

4. šport. open:
odprto prvenstvo campionato open, open

5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
biti odprta knjiga essere un libro aperto
sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
šport. odprta igra gioco aperto
avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
navt. odprta luka porto aperto
med. odprta rana ferita aperta
med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
odprti hlev stalla libera
mat. odprti interval intervallo aperto
odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
ekon. odprti trg mercato aperto
voj. odprto mesto città aperta
odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
odpluti na odprto morje prendere il largo
ribolov na odprtem morju pesca d'altura
etn. odprto ognjišče focolare aperto
hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta

serbatoio

A) m (pl. -oi)

1. rezervoar, tank:
serbatoio della benzina avto bencinski tank

2. voj. magazin, nabojni vložek

3.
serbatoio magmatico magmatsko ognjišče

B) agg. avto
carro serbatoio avtocisterna

verna -ae, m, f (morda iz *versna ognjišče ali iz *u̯esinā k hiši sodeč; prim. lat. Vesta)

1. v gospodarjevi hiši sužnji rojen suženj, domači (hišni) suženj: Pl., H., Caelius in Ci. ep., Val. Max., Iust.; taki sužnji so bili na slabem glasu kot nizkotni klečeplazneži, neotesani šegavci in nesramni predrzneži: Sen. ph., Mart.; kot psovka = pavliha: Pl.

2. metaf. tuzemec, domačin: de plebe Remi Numaeque verna Mart.; kot adj. domač: apri, lupi Mart., liber Mart. v Rimu pisana.

vig|enj moški spol (-nja …) (kovaško ognjišče) die Esse

vulkansk|i (-a, -o) vulkanisch; Vulkan- (pepel die Vulkanasche, ognjišče der Vulkanherd)

ἑστία, ἡ, ion. ἑστίη [Et. iz ϝεστία, kor. wes, gl. ἄστυ in ἄεσα] 1. (domače) ognjišče, oltar; pren. dom, hiša, bivališče, stanovanje, družina, domovina, svetišče. 2. pers. Vesta, boginja domačega ognjišča.

ἑστι-οῦχος 2 (ἑστία, ἔχω) poet. ki ima ognjišče ali oltar, s svetimi žrtveniki, domač, svet πόλις.

ἐσχάρα, ἡ, ion. -ρη ep. [Et. kor. jes; iz jεσχαρᾱ, slov. is-kra; gen. dat. ep. ἐσχαρόφιν] 1. (domače) ognjišče, žrtvenik, oltar. 2. pogorišče, žerjavica, posoda za žerjavico.

ἐφ-έστιος 2, ion. ἐπ-ίστιος 2 ep. poet. ion. (ἑστία) 1. pri, na ognjišču, na domačem oltarju, ἐφέστιον πῆξαι zasaditi na ognjišču; ἐφέστιον ἀπολέσθαι na lastnem ognjišču (doma) poginiti, ἐφέστιος ἦλθε prišel je domov, ἐφέστιοι ἐζόμεσθα usedli smo se na domače ognjišče (oltar) kot prosilci ali pribežniki, ἐμὲ ἐφέστιον ἤγαγε δαίμων bog me je pripeljal k njenemu ognjišču. 2. domač, v hiši ἀλαλαί, ki uživa varstvo v hiši, gost, pribežnik, domačin; τὸ ἐπίστιον družina. 3. Ζεὺς ἐφέστιος zaščitnik hiše in domačega ognjišča.

κάμῑνος, ἡ [Et. odtod lat. caminus, sor. καμάρα] 1. ognjišče, peč, topilnica. 2. NT plamen, πυρός ognjena peč.

πρυτανεῖον, τό, ion. πρυτανήιον 1. pritanej, mestna hiša, kjer so se zbirali in zborovali pritani; posvečena je bila Hestiji. V eni dvorani (θόλος) te zgradbe so se pogoščevali pritani in zaslužni državljani na državne stroške. 2. središče, ognjišče (države).

под² m tla, dno;
печной п. ognjišče

уют m udobje
домашний уют domače ognjišče