Franja

водоотвод m odvod, odtok vode

водосток m odtok vode, odtočni jarek
водосточный жёлоб odtočni žleb;
водосточная труба odtočna cev

aestus -ūs, m

1. žar, ogenj, vročina: exsuperant flammae, furit aestus ad auras V., exsultant aestu latices V., propius aestūs incendia volvunt V. bliže vali ogenj svoj žar, mediis aestibus V. ob opoldanski vročini, isto tudi: aestus a meridiano sole L.; aestum sustinere O., frigora atque aestus tolerare C. ali pati L. mraz in vročino, labore et aestu languidus S., gravem aestum solari fluviis H., autumni aestus V., aestūs caniculae H., oleam mordet aestus H., fontes... aestibus exarescebant C. zaradi poletne vročine; occ.: aestu febrique iactari (ἕν διὰ δυοῖν) Ci. zaradi mrzlice, ulceris aestus Acc. ap. Ci. vnetje, prisad, cum furit atque artūs depascitur arida febris, profuit incensos aestus avertere V.; pesn. poletje: Ceres medio succiditur aestu V., vere flores, aestu numerabis aristas O.

2.
a) valovanje, zagon (zaganjanje, butanje, kipenje) valov, valovje, tok, struja: ferventes aestibus undae O., fluctu aestuque secundo (= fluctu aestuoso) V. s kipečim valovjem odprtega morja, delphines... aestum (maris) secabant V., furit aestus arenis V., aequoris aestus V., vasti aestus pelagi Cat., Tyrrhenus aest. V. valovito Tirensko morje, aestus totos campos circa flumen inundaverat Cu., in fretum concurrit aestus atque effervescit Varr. ali carinam ventus ventoque rapit contrarius aestus O. morska struja; occ. pritok valovja = plima: cum ex alto se astus incitavisset C. ko je z morja udarila plima, aestus maritimi ali marini Ci., aestus accedens Sen. ph. nastopajoči pritok valovja = plima, decessus aestūs C. odtok valovja = oseka = aestus recedens Sen ph., aestuum accessus et recessus Ci. plima in oseka, bibavica, aestus decedit L., decedente in mare aestu L., minuente (sc. se) aestu C. ob pojemajoči plimi, aestu suo L. ali aestu secundo S. ap. Gell. ob njemu ugodni plimi, naspr. adverso aestu maris S. ap. Non., in adversum aestum L., luna plena maritimos aestus maximos efficere consuevit C. visoke plime, inanes aestum Plin. mrtva plima; pren.: si... illae undae comitiorum... sic effervescerunt quodam quasi aestu, ut ad alios accedant, ab aliis autem recedant Ci. ali quod enim fretum... tantas... habere putatis agitationes fluctuum,... quantos aestus habet ratio comitiorum? Ci. valovanje, valovje.
b) vrenje, valovanje, kipenje (tekočin); od tod iztok ali izliv zemlje, magnetnega fluida: hos igitur tellus omnīs exaestuat aestūs Lucr., potem magnetni fluid sam: fluere e lapide hoc permulta necessest semina, sive aestum, qui discutit aëra plagis Lucr.

3. pren.
a) vzkipevanje, ihta, silovitost, strast: irarum fluctuat aestu V. od silne jeze vse kipi v njem, ut pelagi, sic pectoris adiuvet aestum O. srčno ihto, belli magnos commovit... aestus Lucr., aestūs regum et populorum H. kipeče strasti, civilisque rudem belli tulit aestus in arma H.
b) silna želja proslaviti se z imenitnimi deli, težnja po slavnih dejanjih: ne aestus nos consuetudinis absorbeat Ci. da nas ne prevzame sila navade, repente te quasi quidam aestus ingenii tui procul a terra abripuit Ci., hunc quoque absorbuit aestus quidam insolitae adulescentibus gloriae Ci. je požrlo valovje slavohlepnosti.
c) vzburkanje srca, skrbi poln nemir, tesnobna skrb, bojazen, zadrega: qui tibi aestus, qui error, quae tenebrae erunt Ci., magno curarum fluctuat aestu V., hiscine versiculis speras tibi posse... aestus curasque graves e pectore pelli H., erat hic quoque aestus, si forte me appellasset Plin. iun., explica aestum meum Plin. iun. — Soobl. aestum -ī, n: It.

Opomba: Star. gen. sg. aestī: Pac. ap. Non.

basto m

1. tovorno sedlo

2. pren. breme:
portare il basto nositi breme
essere da basto e da sella biti sposoben za marsikaj
mettere il basto podrediti
non portare il basto ne biti podložen nikomur

3.
basto rovescio odtok (na tlakovanih cestah)

conduite [kɔ̃dɥit] féminin vodstvo; vedenje, obnašanje; spremstvo, spremljanje; napeljava, vod; vodovod; izvedba; technique dovod; strežba (stroju); šofiranje, pilotiranje

conduite à droite, à gauche vožnja po desni, po levi strani ceste
conduite d'amenée (technique) dovod
conduite d'eau, de gaz vodovod, plinovod
conduite d'échappement izpušna cev
conduite d'écoulement, d'évacuation odtok, odvod
conduite de la guerre vojskovanje
conduite souterraine podzemeljski vod
certificat masculin de bonne conduite nravstveno spričevalo
ligne féminin de conduite smernica
acheter une conduite (familier) poboljšati se, živeti bolj urejeno
faire la conduite à quelqu'un (familier) spremljati koga
faire un bout de conduite à quelqu'un nekoliko koga spremiti
manquer de conduite slabo se vesti
prendre des leçons de conduite učiti se šofiranja

dēlicia¹ ali dēliquia -ae, f (dē in liquēre) pravzaprav „odtok“, od tod zgornji strešni hlod, žleb: Vitr., P. F.

dotòk (-óka) m afflusso, affluenza:
dotok krvi afflusso del sangue
dotok in odtok vode afflusso e deflusso dell'acqua
dotok populacije v mesto l'afflusso della popolazione nelle città

eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

eau blanche raztopina svinčevega acetata
eau bénite blagoslovljena voda
eau de Cologne kolonjska voda
eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
eau dormante stoječa, mirujoča voda
eau douce sladka voda, mehka voda
eau d'égouts odtočna voda
Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
eau de fonte des neiges snežnica
eau gazeuse pokalica, sodavica
eau glacée ledena voda
eaux grasses, ménagères pomije
eaux industrielles industrijske odplake
eau de lessive pralni lug
eau lourde težka voda
eau de mine jamska voda
eau minérale slatina
eau oxygénée vodikov peroksid
eaux de pluie deževnica
eau (non) potable (ne)pitna voda
eau de puits voda iz vodnjaka
eaux résiduaires odplačne vode
eau salée slana voda
eau de Seltz sodavica
eau de source, eau vive studenčnica
eaux territoriales teritorialne vode
eau de vaisselle pomije
adduction féminin d'eau dovod vode
alimentation féminin en eau oskrba z vodo
basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
chute féminin d'eau slap
compteur masculin à eau vodni števec
conduite féminin d'eau vodovod
con-sommation féminin d'eau poraba vode
coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
cours masculin d'eau vodni tok
diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
à fleur d'eau na vodni površini
infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
prise féminin d'eau priključek na vodo
rat masculin d'eau vodna podgana
refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
trombe féminin d'eau vodna tromba
usine féminin de distribution des eaux vodovod
ville féminin d'eaux kopališki kraj
voie féminin d'eau vodna pot
aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
être à l'eau (familier) biti uničen
être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
se fondre en eau (s)topiti se v solzah
s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
à l'eau utopiti se
se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
laver à l'eau oprati, umiti z vodo
mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
rincer à l'eau splakniti z vodo
suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
le temps est à l'eau kaže na dež
tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
il tombe de l'eau dežuje
notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo

effugium -iī, n (effugere)

1. ubežanje, (u)beg: poenas reposcent ob nostra effugia V., nullam ne ad effugium quidem navem habere L.

2. pren.:
a) pot za beg, izhod: si effugium patuisset in publicum Ci., effugium praecludere eunti Lucr., milites effugia insedisse T.; pren.: sanguini effugia praebere T. odtok.
b) sredstvo za beg: bestias quasdam habere effugia pennarum Ci. imajo peruti, da beže, effugium mortis assequi Ci. priložnost uteči smrti, effugium servare T. (pri)hraniti si možnost bega.

ēlix -icis, m (ēlicere) rázor (za odtok vode na poljih): hunc limoso prospexit ab elice perdix O.

grod|elj [ó] moški spol (-lja …) metalurgija das Roheisen
lonec za grod die Roheisenpfanne
odtok groda der Roheisenabstich

kapa samostalnik
1. (pokrivalo) ▸ sapkaV hudem mrazu se najlažje pogrejemo z debelo volneno kapo ali s puloverjem. ▸ Ebben a csípős hidegben vastag gyapjúsapkával vagy pulóverrel tudjuk a legkönnyebben felmelegíteni magunkat.Če smo na soncu, se moramo primerno zaščititi s kapo ali sončnimi očali. ▸ Ha a napon tartózkodunk, megfelelően meg kell védenünk magunkat sapkával vagy napszemüveggel.
Povezane iztočnice: kopalna kapa, kapa s šiltom, kapa s ščitkom, kapa s ščitnikom, bejzbolska kapa, baseballska kapa

2. geografija (ledeno območje) ▸ sapkaV polarnih kapah so zmrznjen ogljikov dioksid, led in prah. ▸ A sarki jégsapkák fagyott szén-dioxidot, jeget és port tartalmaznak.Na severnem in južnem tečaju Marsa sta vidni ledeni kapi. ▸ A Mars északi és déli pólusán jégsapkák láthatók.Zaradi višine, lepe oble oblike in zimske snežne kape je bila gora za popotnike od nekdaj zanimiva. ▸ Magasságának, gyönyörű kerek alakjának és téli hósapkájának köszönhetően a hegy mindig is érdekes volt az utazóknak.

3. (o obliki) ▸ sapka, palást, héjazat
Ker je lažji, se plin običajno zbere nad nafto v obliki plinske kape. ▸ Mivel könnyebb, a gáz általában gázsapka formájában gyűlik össze a kőolaj felett.
Decembra je izdeloval različice v vojni požganih strešnih kap zvonikov župne cerkve. ▸ Decemberben a plébániatemplom harangtornyai háborúban leégett tetőpalástja változatait készítgette.
Silos lahko zaključimo tudi s konusno kapo, ki omogoča odtok vode. ▸ A siló tetejére a víz lefolyását lehetővé tévő kúpos tetőhéjazat is kerülhet.

outflow [áutflou] samostalnik
iztok, izliv, odtekanje (tudi medicina)

ekonomija outflow of gold odtok zlata

površin|a² ženski spol (-e …) (vrhnja plast) die Oberfläche; gradbeništvo, arhitektura die Decke (cestna Straßendecke); -oberfläche (meseca Mondoberfläche, morja Meeresoberfläche, telesa Körperoberfläche, vode Wasseroberfläche)
obdelava površine tkanine: die Oberflächenausrüstung, die Oberflächenveredelung
odtok s površine geografija der [Oberflächenabfluß] Oberflächenabfluss
na površini auf der Oberfläche, rudarstvo übertage
po celi površini ganzflächig
točka na površini der Oberflächenpunkt
na površino an die Oberfläche, rudarstvo nach über Tage
z veliko površino großflächig
država z veliko površino der Flächenstaat

recursus -ūs, m (recurrere)

1. tek nazaj, povratni tek, pot nazaj, vračanje: O., Plin. idr., alios ineunt cursus aliosque recursus V. jahanje tja in nazaj, pelagi V. odtok, odtekanje = oseka, maris cursus alterni et recursus Sen. ph. oseka in plima, recursus poti liquoris Cael. „povratni tek“ = izbruh, bruhanje, bljuvanje.

2. povratek, vrnitev, umik(anje): V., Lucan. idr., patet recursus ad moenia urbis L., dent modo fata recursus O., acies nostra non habet usque ad nos recursum Sen. ph. nas ne dosega, ne sega do nas; pren.: facilis ad bonam valetudinem recursus Cels., recursus ad pristinum ordinem militiae Val. Max.; poseb. kot jur. t.t. pritožba na kaj, zoper kak sklep, priziv, rekúrz: Cod. I.

visoka voda ženski spol das Hochwasser
škoda zaradi visoke vode der Hochwasserschaden
nevarnost visokih voda die Hochwassergefahr
odtok visokih voda der [Hochwasserabfluß] Hochwasserabfluss
varstvo pred visokimi vodami der Hochwasserschutz
nasip za visoko vodo der Hochwasserdeich, Flutdeich

zlató gold

lov za zlatom gold rush
kopač (kopanje) zlata gold-digger (gold digging)
rudnik zlata gold mine
zlató v palicah bar gold, bullion, ingot gold
kepica, zrno zlata gold nugget
zlata žila medicina piles pl
žila zlata vein of gold
izpiralec (izpiranje) zlata gold-washer (gold-washing)
odtok zlata outflow (ali drain) of gold
zaloga zlata nahajališče zlata goldfield
plačila se morajo izvršiti v zlatu (the) payments are to be made in gold
on se valja v zlatu (figurativno) he is rolling in gold
biti plačan v zlatu to be paid in gold
biti zlata vreden (figurativno) to be worth one's weight in gold
to se ne da plačati z zlatom (figurativno) this is beyond price
govoriti je srebro, molčati pa zlató speech is silver (arhaično silvern), silence is golden
ni vse zlató, kar se sveti all that glitters is not gold, appearances are deceptive

žlindr|a ženski spol (-e …) die Schlacke, Eisenschlacke, die Krätze; die -schlacke (plavžna Hochofenschlacke, rafinacijska Feinungsschlacke, Thomasova Thomasschlacke)
izpust žlindre der Schlackenstich
odstranjevalnik žlindre der Entschlacker
odstranjevanje žlindre das Entzündern
odtok žlindre der Schlackenabstich
brez pepela in žlindre schlackenfrei
ki ne tvori žlindre schlackenlos
ki tvori malo žlindre schlackenarm
ki tvori veliko žlindre schlackenreich
odstraniti žlindro entschlacken
posneti žlindro abschlacken

ἀπορροή, ἡ ἀπόρροια, ἡ odtekanje, odtok, iztok.

ἀπόρρυτος 2 (ἀπο-ρρέω) ki ima odtok, odtekajoč.