Franja

retuš|a ženski spol (-e …) die Retusche
odstraniti z retušo wegretuschieren

rja¹ ženski spol (rje …) der Rost; vidna: der Rostansatz
odstranjevanje rje die Entrostung (sredstvo za odstranjevanje rje das Entrostungsmittel)
poškodba/poškodbe zaradi rje der Rostschaden
obdelava proti rji die Rostkur
sredstvo proti rji der Rostlöser
odporen proti rji rostbeständig
ki odstranjuje rjo rostlösend
odstraniti/odstranjevati rjo entrosten
sredstvo za zaščito pred rjo das Rostschutzmittel, der Rostschutz

saj|e ženski spol množina der Ruß
črn od saj rußbeschmutzt, rußgeschwärzt
madež od saj der Rußfleck
odstraniti saje s česa (etwas) entrußen
pokriti/zamazati s sajami einrußen
sežig saj die Rußverbrennung

skorj|a [ó] ženski spol (-e …)

1. die Rinde, die Kruste (kruhova Brotrinde, Brotkruste, geografija zemeljska Erdrinde, Erdkruste, sirova Käserinde, umazanije Schmutzkruste)
snežena skorja Schneekruste
ledena skorja die Eisdecke, der Harsch
sneg z ledeno skorjo der Krustenschnee
anatomija možganska skorja Hirnrinde, Gehirnrinde
tehnika valjarniška skorja die Walzhaut
prekrit s skorjo inkrustiert, überkrustet, verkrustet

2. drevesna: rastlinstvo, botanika die Rinde, tudi die Borke; (barvilna Färberrinde, cimetova Zimtrinde, drevesna Baumrinde, kvilajeva Seifenrinde, plutasta Korkrinde, kininovca Chinarinde, Fieberrinde, krhlike Faulbaumrinde)
brez skorje rindenlos
krtača za čiščenje skorje agronomija in vrtnarstvo die Baumbürste
odstranjevanje skorje gozdarstvo die Entrindung
paranje skorje das Schröpfen
odstraniti skorjo entrinden, abrinden
parati skorjo na agronomija in vrtnarstvo (einen Baum/die Rinde) schröpfen
s skorjo berindet
z debelo skorjo dickrindig
s tanko skorjo dünnrindig
z gladko skorjo glattrindig

skórja (drevesa) bark; (sira) rind; anatomija (možganska) cortex, pl -tices

krušna skórja crust of bread
zemeljska skórja earth's crust, lithosphere
(ki je) hrapave (gladke) skórje coarse (smooth)-rinded
odstraniti skórjo to take the rind off

slabóst (-i) f

1. debolezza, malore, male; languore; indebolimento; accasciamento:
čutiti slabost v želodcu aver male allo stomaco

2. ekst. debolezza; imperfezione:
odstraniti organizacijske slabosti eliminare le debolezze nell'organizzazione

3. (moralna, značajska, negativna lastnost) debolezza, pecca, difetto:
slabosti in vrline difetti e virtù

4. pren. (v povedni rabi) debole:
ženske so njegova slabost ha un debole per le donne

5. pren. (onemoglost) esaurimento; med.
živčna slabost nevrastenia

sléd (-ú) m

1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
zgubiti sled perdere la traccia
tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto

2. pren. (posledica) traccia, impronta:
njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde

3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia

slepič samostalnik
(organ) ▸ vakbélAkutno vnetje slepiča je nujen zdravniški primer. ▸ Az akut vakbélgyulladás sürgős orvosi eset.
Ko so končno ugotovili, da ima razlit slepič, je bilo že skoraj prepozno. ▸ Mire végre rájöttek, hogy perforálódott a vakbele, már majdnem késő volt.

sluz¹ ženski spol (-i …) der Schleim; (sluznina) der Schleimstoff
izločati sluz schleimen
ki izloča sluz schleimabsondernd
odstraniti sluz iz medicina (etwas) entschleimen
izločanje sluzi die Schleimabsonderung
ki pospešuje izločanje sluzi schleimlösend
ki vsebuje veliko sluzi schleimhaltig
pretirano izločanje sluzi [Schleimfluß] Schleimfluss
uničevanje sluzi die Schleimbekämpfung
napolniti se s sluzjo verschleimen

smrád hedor m ; hediondez f ; fetidez f ; mal olor m ; olor m fétido

odstraniti smrad quitar el (mal) olor; desodorar

správiti (shraniti) conservar, guardar; reservar ; (pridelke) recolectar, recoger ; (pobotati) reconciliar

spraviti se (proč) irse, marcharse, escaparse
spraviti koga v sramoto cubrir de vergüenza a alg, ser la vergüenza de alg
spraviti na dan sacar a luz, descubrir, poner de manifiesto
spraviti v nevarnost poner en peligro
spraviti koga v obup desesperar a alg
spraviti v skladišče almacenar
spraviti s poti (odstraniti) remover, quitar
spraviti pod streho poner a cubierto
spraviti koga ob kaj privar de a/c a alg, hacer perder a alg a/c
spraviti skupaj (denar) reunir, allegar
spraviti (se) na varno poner(se) a salvo
spraviti se s kom reconciliarse con alg

sum moški spol (-a …) der Verdacht (tudi pravo) (na auf); (sumničenje) die Verdächtigung; (nezaupanje) der Argwohn; (levičarstva Linksverdacht, na raka Krebsverdacht, na špijonažo Spionageverdacht, umora Mordverdacht)
vzrok za sum der Verdachtsgrund
na podlagi suma auf (den) Verdacht tun
že samo zaradi suma auf den bloßen Verdacht hin
odstraniti sum den Verdacht ausräumen
pasti pod sum einem Verdacht unterliegen/unterzogen werden
razgnati/odpraviti sum den Verdacht zerstreuen
zbuditi/zbujati sum Verdacht erwecken, sich verdächtig machen, verdächtig sein

svin|ec moški spol (-ca, ni množine) kemija das Blei (odcejeni Seigerblei, surovi Werkblei)
brez dodatka svinca unverbleit
taljenje svinca die Bleigießerei
topilnica svinca die Bleihütte
vlivanje svinca das Bleigießen
zaščitni oklep iz betona in svinca der Beton-Blei-Schutzmantel
vsebujoč svinec bleihaltig
težak kot svinec bleischwer
vlivati svinec Blei gießen
odstraniti svinec iz (etwas) entbleien
prevleči s svincem verbleien
zastrupitev/zastrupljenje s svincem die Bleivergiftung, die Bleikrankheit

tapéta (stenska, papirnata) wallpaper; (preproga) tapestry

odstraniti, sneti stenske tapéte to strip a wall of paper, to strip the paper off

težáva difficulté ženski spol , peine ženski spol , embarras moški spol

brez težave sans difficulté, sans peine
s težavo avec difficulté (ali peine), péniblement, difficilement, laborieusement
delati težave (stvari) présenter des difficultés, (ljudje) faire des difficultés (ali des embarras), se mettre à la traverse
delati nepotrebne težave compliquer les choses, familiarno chercher la petite bête, chercher midi à quatorze heures
odstraniti težavo aplanir une difficulté
zadeti na težave rencontrer des difficultés, se heurter (ali familiarno se cogner) à des difficultés

težáva dificultad f ; (zapreka) obstáculo m

poln težav lleno de dificultades
brez (najmanjše) težave sin (la menor) dificultad
nepremostljive težave dificultades f pl insuperables
delati težave poner dificultades, dificultar, (ovirati) impedir
delati nepotrebne težave complicar innecesariamente las cosas
izgladiti, odstraniti težave allanar las dificultades
nuditi, zadajati težave ofrecer dificultades
premagati težave vencer (ali superar) dificultades
povzrotiti težave causar (ali ocasionar) dificultades
naleteti, zadeti na težave encontrar (ali chocar con) dificultades
prinesti s seboj težave entrañar dificultades
(z)najti se v težavi hallarse en una situación difícil

tŕg mercado m ; plaza f de mercado; mercado público

glavni (živilski) trg plaza f mayor (de mercado)
pokrit trg mercado cubierto
denarni (domači, notranji, svetovni, kreditni) trg mercado monetario (nacional, interior, internacional, de crédito)
mesni (sadni, zelenjavni, perutninski, živinski, ribji) trg mercado de la carne (de ftutas, de verduras, de aves ali de la pluma, de ganado, de pescado)
trg za volno mercado m lanero (ali de lanas)
starinarski trg mercado de objetos viejos, (v Madridu) el Rastro
trg s sužnji mercado de esclavos
žitni trg mercado de cereales (ali de trigos)
Skupni trg Mercado Común
dovoz na trg, oskrba trga abasto m del mercado
obilno (pičlo) založen trg mercado abundante (escaso)
iti na trg ir al mercado
odpreti trg za kaj abrir mercado a a/c
preplaviti trg inundar el mercado
priti na trg (fig) ser puesto a la venta
vreči, dati na trg lanzar al mercado
zriniti, odstraniti s trga eliminar del mercado

vlakn|o srednji spol (-a …) die Faser (jutno Jutefaser, konopljeno Hanffaser, lesno Holzfaser, likovo Bastfaser, manilsko Manilafaser, mineralno Mineralfaser, mišično Muskelfaser, najlonsko Nylonfaser, naravno Naturfaser, ogljikovo Kohlenstofffaser, rastlinsko Pflanzenfaser, sadežno Fruchtfaser, semensko Samenfaser, slamno Strohfaser, stebelno [Stengelfaser] Stängelfaser, tekstilno Textilfaser, umetno Kunstfaser, viskozno Viskosefaser, esparto Espartofaser, zloženo Stapelfaser, živčno Nervenfaser)
stekleno vlakno die Fiber, Glasfiber, die Glasfaser
pri lanu: der Stapel
… vlakna/vlaken Faser-
(dolžina die Faserlänge, sveženj das Faserbündel, ovojnica anatomija die Faserhaut)
vlakna množina Fasern množina
steklena vlakna das Faserglas, Textilglas
iz tankih vlaken feinfaserig
tkanina iz steklenih vlaken die Glasmatte, das Glasgewebe
zavitost lesnih vlaken gozdarstvo der Drehwuchs
odstraniti vlakna s česa (etwas) entfasern
razpadanje v vlakna die Faserung
razpadati/razpasti v vlakna fasern, ausfasern
okrepljen s steklenimi vlakni glasfaserversärkt

vónj olor m ; (prijeten) aroma m , fragancia f perfume m ; (čut) olfato m

neprijeten vonj mal olor m, hedor m, fetidez f
imeti prijeten vonj tener buen olfato
odstraniti (neprijeten) vonj quitar el (mal) olor, desodorar
brez vonja sin olor, inodoro
vonj po medu olor a (ali de) miel
rožni vonj aroma m de las rosas
odstranjevalec neprijetnega vonja desodorante m

vranica samostalnik
1. (organ) ▸ lépPo prevozu v celjsko bolnišnico so ugotovili, da ima počeno vranico in notranje krvavitve. ▸ Miután bevitték a celjei kórházba, megállapították, hogy léprepedése és belső vérzése van.

2. (v kulinariki) ▸ lép [ételként]
Vranico nastrgamo, pretlačimo in v mrzli juhi dobro razžvrkljamo. ▸ A lépet elkaparjuk, átpaszírozzuk és hideg levesben jól elkeverjük.