Franja

laxō -āre -āvī -ātum (laxus)

I.

1. (z)rahljati, narediti (delati) ohlapno, napustiti (napuščati), popustiti (popuščati), odpeti (odpenjati), odvez(ov)ati, odpreti (odpirati): vincula Iust., vincla epistulae laxavit H., iubet excussos laxare rudentes V. odvezati in naviti, l. fidiculas Val. Max., laxat claustra Sinon V., animas … deturbat laxatque foros (sc. Charon) V. izprazni palubo, pedem ab stricto nodo laxare L. oteti (rešiti, osvoboditi) iz, laxare (naspr. tendere) arcum Ph., intestina concreta Plin. omehčati, ictibus crebris fores Plin., ora Lucan., venam Amm., Alpes Cl., ferro campum (pot) Sil., specus ingentem laxans telluris hiatum Sil., quercus … diffusas patulo laxabat stipite frondes Sil. je širil, hos … laxat vis subita Sil. zrahlja = predre; pren.: l. ructum Plin. pospešiti (pospeševati), eloquentiae frenos Plin. iun. brzdo popustiti (popuščati), ubi dolor vocem laxaverat Iust. ko mu je bolečina razvezala jezik, l. agminis nostri compagem, l. rapinarum fores Amm.; v pass. oz. med. (z)rahljati se, ohlápniti, ohlapéti, odvez(ov)ati se, popustiti (popuščati): laxatis habenis invehi, laxatis habenis ruere Cu. s popuščeno brzdo, sonipes laxatus habenas (gr. acc.) Sil., die laxatur humus O. odmeka, se o(d)taja, corpora rugis laxantur O. se (na)gubajo, se (na)grbančijo, crebris arietibus saxorum compage laxatā Cu., laxatis undique compagibus Sen. ph., laxatis sellae curulis compagibus Suet., laxato calceo, machina laxata Suet., musculus conducitur aut laxatur Cael.; refl. se laxare: fluctibus compages operis verberatae laxavere se (po drugih samo laxavere v istem pomenu) Cu., laxare se sinus montium … coeperant Cu. širiti se.

2. occ.
a) izviniti, zviti si: membra Ps.-Q., talos Plin. Val.
b) razkleniti (razklepati), spustiti (spuščati): canes Ap.

3. metaf.
a) (o)lajš(ev)ati, (o)krepčati, (raz)vedriti, komu omogočiti (omogočati) oddih (počitek), da(ja)ti (privoščiti) počitek, koga osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati), rešiti (reševati) česa: quies laxaverat artūs V., placidā laxarant membra quiete V., l. humeros Sen. tr., animalia somno laxabant curas V., laxari libidinum vinculis Ci., aliquando ab hac contentione disputationis animos nostros curamque laxemus Ci., cum laxati curis sumus Ci. ali ut primum instantibus curis laxatus est animus Cu. brez skrbi, laxare animum ab assiduis laboribus L., vino animum curis publicis fatigatum Sen. ph., animum lusu latrunculorum Plin. iun., laxa paulisper animum, quem … amici … turbant Cu., animi laxandi causā … piscabatur homo Suet., laxandi levandique causā … ambulare Gell., cum primum mitigatā furiā laxaverint oves animum Ap., Bacchi munera duram laxarunt mentem Sil., l. spiritum Cu. oddahniti si, l. se molestiis Lucceius in Ci. ep., vis morbi videbatur laxata Cu. da je odlegla (popustila), l. vesicam urinae effusione Hier.
b) odpustiti (odpuščati), popustiti (popuščati): ex eo, quo astricti sumus, laxari aliquid velim Ci., equites oraverunt, ut sibi laxaret aliquid laboris L. naj bodo oproščeni nekaj dela, l. iram Petr., Stat. brzdati, krotiti, annonam L. poceniti žito, znižati ceno žita, tudi med.: annona haud multum laxaverat L. žito se ni kaj dosti pocenilo, cena žita se ni veliko znižala; (v slabem pomenu) popustiti (popuščati) v čem, kaj mlačno (malomarno) opraviti (opravljati): ubi laxatam pugnam vidit L. da je bojevanje popustilo, ubi laxatas sensit custodias L. da je pozornost straž popustila, ut viderunt laxatam custodiam Petr., laxare studium Suet.
c) pesn. α) odkri(va)ti, razode(va)ti: fata Stat. β) odpraviti (odpravljati): l. iugum Sil. otresti (odstraniti, sneti) jarem. —

II.

1. širiti, razširiti (razširjati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati) (naspr. coartare): forum Ci. ep., foramina retis O., maculas retis Plin., granaria Pers., alveum Tiberis Suet., mare modice se laxat Mel., amnis ripas spumanti gurgite laxat Sil., laxabat sedem venturis portitor umbris Sil., manipulos laxare iussit C. razmakniti, postaviti (razporediti) bolj narazen, laxatae (naspr. artae) custodiae L. osamljene = daleč vsaksebi stoječe straže, laxati cunei Sil. razmaknjeni.

2. occ.
a) (s)tanjšati: ferrum laxatur (po drugih lassatur) in usus innumeros Stat.
b) (s)tanjšati, (z)redčiti, razredčiti (razredčevati): nigrantes laxabant astra tenebras Stat. so razsvetljevale, laxata lucida nocte claustra nitent Sil. v razsvetljeni noči, aër laxatus (naspr. densatus) Q. redek zrak.

3. metaf. podaljš(ev)ati, raztegniti (raztezati, raztegovati): tempus Sen. tr. odlašati, necessitatem dicendi longiore dierum spatio Q. raztegniti na obdobje več dni. — Od tod pt. pf. laxātus 3 zrahljan, od tod rahel, ohlapen, zmehčan, omehčan, rahlo zvezan: catenae Lucan., Sil., membrana laxatior Plin.; metaf.
a) in orationibus, quia laxatior est materia, minus … rerum annotatur iteratio Sen. rh.
b) oslabljen: miles solis cursu flammeo diu laxatus Amm.

lodge² [lɔdž]

1. prehodni glagol
nastaniti, vzeti pod streho, prenočiti koga, spraviti v zapor; spraviti, uskladiščiti (in v, with pri)
položiti, deponirati, shraniti, vplačati (with pri)
predati (oblast), pooblastiti, poveriti (with s, z)
pravno vložiti (tožbo, pritožbo) (with pri)
ekonomija odpreti (kredit); zadeti cilj (strel), dobro zadeti (udarec); poleči (žito)

2. neprehodni glagol
stanovati, nastaniti se (zlasti začasno), prenočiti; skriti se (divjad); zatakniti se, zaustaviti se (izstrelek)

to lodge o.s. nastaniti se, naseliti se
lodged behind bars v zaporu, za rešetkami
to lodge a stag spraviti jelena v brlog
to lodge information against prijaviti koga
to lodge a complaint vložiti tožbo, tožiti

odàprijeti òdaprēm (ijek.), odàprēti òdaprēm (ek.) (se)
1. odpreti (se): odaprijeti vrata
2. opreti (se): odaprijeti se na štap

öffnen odpreti, odpirati; die Jacke, einen Kragen, Knopf: odpeti; das Haar: razpustiti, die Arme: razprostreti, die Karten: odkriti; sein Herz: izliti; Leichen: raztelesiti, obducirati; Technik Spinnerei: rahljati; sich öffnen odpreti se, odpirati se, figurativ razodeti se; ein Seil, etwas Geflochtenes: odpirati se, razpletati se

open³ [óupən]

1. prehodni glagol
odpreti (tudi ekonomija npr. račun)
začeti, odpreti (tržišče, pogajanja itd.); razkriti (čustva, misli)
pravno pustiti odprto
navtika zagledati (skrit objekt)

2. neprehodni glagol
odpreti se
figurativno razkriti se (to komu)
odpirati se v, na; gledati kam, voditi kam (vrata, okno)
navtika prikazati se (kopno)

to open the ball začeti prepir, biti spredaj
to open bowels izprazniti čreva
to open the door to dati možnost za kaj
to open one's eyes začudeno pogledati
to open the eyes of s.o. odpreti komu oči
vojska to open fire začeti streljati
to open ground zaorati
to open one's heart to odpreti srce, odkriti svoja čustva
to open into (onto) odpirati se v (na)
not to open lips ne odpreti ust
to open one's mouth odpreti usta
to open o.s. to s.o. zaupati (razodeti) se komu

open up

1. prehodni glagol
odpreti, začeti; razgrniti (časopis)
šport predreti (obrambo)

2. neprehodni glagol
vojska začeti (streljati); spregovoriti, postati zgovoren; pokazati se, odpreti se

otklòpiti òtklopīm
1. odkriti: otklopiti lonac
2. odpreti: otklopiti usta; otklopila se zemlja

òtprijeti ȍtprēm (ijek.), òtprēti ȍtprēm (ek.) odpreti: otprijeti vrata, škrinju, oči

otvòriti òtvorīm, vet. otvòri, otvòrih ȍtvorī, òtvoren -a
1. odpreti: otvoriti prozor, pismo, usta, vrata ključem, komu oči, knjigu, nož, trgovinu, svoje srce za prijatelje, za sirotinju
2. otvoriti, odpreti: otvoriti velesajam, slikarsku izložbu, sjednicu CK SKJ
3. otvoriti, odpreti, začeti: otvoriti sjednicu, savjetovanje ekologa

ouvrir* [uvrir] verbe transitif odpreti, otvoriti, odkleniti; odpirati se; raztegniti (rokavice); zbuditi (apetit)

s'ouvrir odpreti se, odpirati se, voditi ven (o vratih)
s'ouvrir à quelqu'un razkriti se komu
côté à ouvrir! tu odpreti!
ouvrir la bouche spregovoriti, ziniti, usta odpreti
ouvrir la bouche à quelqu'un komu jezik razvezati
ouvrir un débouché odpreti tržišče
ouvrir le feu začeti streljati
ouvrir la lice, (familier) la danse začeti prepir
ouvrir son sein à quelqu'un koga z odprtimi rokami sprejeti
ouvrir la voie à quelque chose odpreti pot čemu

pandō -ere, pandi, pansum ali passum (causativum k patere)

I.

1. razpeti (razpenjati), razprostreti (razprostirati), razpreti (razpirati): Plin., Vitr., Prud. idr., vela O., pennas V., bracchia pandit ulmus V., manibus ali palmis passis Ci., aciem pandere L. razširiti, capillus passus, crines passi C. idr. razpuščeni, (sc. pavo) pictā pandit spectacula caudā H. (pava) je lepo videti, ko razširi pisan rep; pren.: divina bona late se pandunt Ci. dobivajo daljnosežno moč (vpliv), verba passa Ap. nevezana beseda, proza.

2. occ. razgrniti (razgrinjati) za sušenje, (po)sušiti: uva passa Pl. (pl.) rozine = racemi passi V., lac passum O. usirjeno mleko, sir; šalj.: senex passus Luc. usahel starec. —

II.

1. odpreti (odpirati): Lucr., ianuam Pl., moenia urbis V., panduntur portae V., (sc. Cerberus) tria guttura pandens V., panditur planities L. se odpira, se razprostira.

2. metaf.
a) za hojo pripraviti (pripravljati), odpreti (odpirati) = narediti (delati) dostopno, prehodno, začen(ja)ti: rupem ferro pandunt L. si naredijo (utrejo) pot skozi skale, viam fugae, salutis L., panduntur inter ordines viae L. utiriti si, utreti si, ugladiti si, e faucibus angustis panditur mare L., spectacula H., tempora veris se pandunt Lucr.
b) razložiti (razlagati), povedati (pripovedovati), naznaniti (naznanjati), na znanje da(ja)ti, razode(va)ti: Cat., Lucan., Plin., Petr. idr., pande requirenti nomen O., ordine singula pandere V., partem Ausoniae pandit Apollo V.

pate-faciō -ere -fēcī -factum, pass. patefīō -fierī -factus sum (ixpt. iz patēre in facere)

1. odpreti (odpirati): Pr., Plin., Lact. idr., portas L., aures assentatoribus Ci., ordines L. razširiti, sulcum O. brazdo razorati, razor narediti; pren.: quantam fenestram ad nequitiem patefeceris Ter., illa ianuam famae patefecit Plin. iun.

2. occ. odkri(va)ti =
a) narediti (delati) kaj prehodno (dostopno, pristopno), (iz)krčiti pot: Tib. idr., loca, vias C., iter per Alpes C., patefactum legionibus esse Pontum Ci.; metaf.: viam avaritiae Ci., terga occasioni T. izpostaviti (izpostavljati).
b) narediti (delati) kaj vidno, razgled odpreti (odpirati): tibi patefecisti Misenum Ci., lux patefecerat orbem O.

3. metaf. razode(va)ti, razkri(va)ti: consilia, verum Ci., totum se alicui Ci., coniuratio patefacta Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid sentiant, patefecerunt Ci.; tudi z ACI: patefecit et inlustravit, quod occultum tamen non erat, non esse hoc iudicium iudici, sed comitiorum consularium causā comparatum Ci.

Opomba: Zlog te včasih dolg: Lucr.

percer [pɛrse] verbe transitif, verbe intransitif predreti (se), prebiti, prevrtati, preluknjati; prebosti; vdreti v; navrtati, odpreti (sod); figuré prizadeti, pretresti; presuniti, trgati (srcé); spregledati, dognati, priti do dna, razkriti; pojaviti se, pokazati se, priti na dan, pot si utreti (la foule v množici)

à percer les oreilles, le ciel, l'air oglušujoče
machine féminin à percer vrtalni stroj, vrtalo
maison féminin bien percée hiša z velikimi okni
percer d'une balle prestreliti
percer ses dents dobi(va)ti zobe
percer un pays napraviti ceste po deželi
percer à jour (un secret) odkriti (skrivnost)
l'abcès a percé tvor se je predrl
(figuré) les os lui percent la peau (on) je zelo mišav, suh
cœur percé d'une flèche s strelico predrto srce (simbol ljubezni)

put on prehodni glagol
obleči, obuti, dati (klobuk na glavo), natakniti (očala), namazati se (z ličilom); pretvarjati se, hliniti; staviti (to put a fiver on a horse staviti na konja)
pomakniti naprej (kazalce); odpreti (plin), dodati (paro), prižgati (luč, radio), pospešiti (tempo); dodati (posebni vlak); zategniti (zavoro, vijak)
gledališče postaviti na oder, uprizoriti; naložiti (kazen)
šport dobiti točko, napraviti gol

to put on airs (and graces) prisiljeno se vesti
to put on airs postavljati se, šopiriti se
to put on an act pretvarjati se
to put on the dog postavljati se, bahati se
to put on flesh (ali weight) zrediti se
pogovorno to put it on pretirano zaračunati
figurativno to put it on thick pretiravati
his modesty is put on njegova skromnost je narejena, je samo pretveza
to put s.o. on a job zaupati, dati komu delo
to put s.o. on to namigniti komu kaj, spraviti koga na neko misel

rasklòpiti ràsklopīm
I.
1. razstaviti, demontirati: rasklopiti mašinu
2. odpreti: rasklopiti usta, vrata, knjigu, kišobran
3. razširiti: rasklopiti ruke, krila
4. razgrniti: rasklopiti kartu
5. razklopiti: rasklopiti trodjelnu postelju
II. rasklopiti se odpreti se: pod nama se put rasklopi; tu se rasklopio ogroman prostor

raskríliti ràskrīlīm
1. razprostreti krila: raskriliti krila nad kim; paun je raskrilio rep
2. odpreti: raskriliti vrata; raskriljen svod neba

rastvòriti ràstvorīm (se) odpreti (se): rastvoriti vrata; nebo se rastvorilo

razgŕnuti ràzgr̄nēm
1. razgrniti, odgrniti: razgrnuti žeravicu po podu; razgrni, gospo, crvene skute
2. odpreti: razgrnuti knjigu
3. videti: da razgrnemo nas dvojica tko je jači

razjápiti ràzjāpīm razkleniti, odpreti: razjapiti usta, čeljust; razjapljena čeljust

razvrátiti ràzvrātīm
1. odpreti: razvratiti vilice, usta
2. pohujšati, pokvariti