Franja

dīcō² -ere, dīxī, dictum (prim. δείκνῡμι kažem, δίκη pravo, st.lat. deicō, osk. deicum = lat. dīcere, umbr. deitu = lat. dīcitō, lat. dĭcāre, dicāx, causidicus, condiciō, digitus; prvotni pomen „kazati“ je še očiten v lat. indicāre kazati, index kazalec, iūdex kdor kaže na pravo)

I.

1. jur.
a) (po)kazati; v starem pravnem besedilu: iis istam viam dico; ite viam Ci. (prim. ὁδὸν δείξω Hom.); ius dicere „pravo kazati“ = sodnik biti: qui anno ante Romae ius dixerat, anno post in Asia ius dixit Ci., ius dicere de aliquo C.
b) določiti (določati): diem dicere sodni dan, t.j. dan za sodno obravnavo določiti: nuper praetor ei diem dixit propter … Ci.; Crassus consul Flacco conlegae multam dixit Ci. je določil globo, d. locum L., iudicem d. L. določiti si (izprositi si) sodnika, est fuga dicta mihi O. bilo mi je dosojeno pregnanstvo.

2. (izven pravniškega področja) določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), postaviti (postavljati): diem dicere nuptiis Ter. ali operi Ci. ali hibernis oppugnandis C., legum dicendarum potestas Ci., pretium dicere muneri H., legem sibi dixerat O. postavil si je bil pravilo; dictum inter nos fuit, ne … Ter. bilo je dogovorjeno; occ. določiti = obljubiti (obljubljati), obetati: sua bona cognatis Pl., dictae pecuniae Pl., pecuniae Appio dictae S. fr., alia legatio dicta, alia data est Ci.; poseb. pogosto dotem dicere: dotem d. alicui Varr. fr., dotem mulier nullo auctore dicit Ci., quidam dictas non accepere dotes Sen. rh.; tako tudi: dotis paululum vicino suo d. Afr. fr., quod dotis dixi Ter., doti Valeria pecuniam omnem suam dixerat Ci., dictas exige dotis opes O.

3. (večinoma z dvojnim acc.) koga za kaj postaviti (postavljati), (iz)voliti, imenovati: dictatorem dicere Ci. ep., L., aliquem dictatorem ali magistrum equitum d. L., prvotno le v teh zvezah, pozneje tudi: consules d. L., d. aliquem aedilem, tribunum militum, collegam L.; pesn.: quem pecori dixere maritum V., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., aliquem d. deum O. koga v boga povzdigniti.

II.

1. (z besedami [po]kazati), reči, povedati, praviti, govoriti, omeniti (omenjati). Najprej intr.: dicam (kot vrinjeni stavek) Kom. reči smem, volui dicere Pl. hotel sem reči (kadar govorec samega sebe popravlja), dico tibi Kom., Ph. tebi govorim (preteče) = tebe mislim, nate merim, tako tudi dicimus tibi O.; tibi ego dico annon? Ter. (mi) boš odgovoril ali ne? sed dic tamen Pl. povej mi vendar! dicam nunc O. naj zdaj povem, daj si zdaj povedati, ut parcissime dicam Q. da se izrazim kar najskromneje, dic, dic, quaeso, clarius Ci., noster divinus ille dixit Epicurus Ci., ut dixi, ut ante dixi, ut initio dixi, ut dixi, quem ad modum supra dixi, ut diximus Ci., ut supra diximus C., incredibile dictu Ci., N., S., L., O., Cu., Iust. idr.; brezos.: ut (uti) dictum est, ut ante dictum est C. ali sicut ante dictum est N. kakor je bilo (prej) povedano; v pogovornem jeziku dictum ac factum ali samo dictum factum Ter. rečeno — storjeno. Z neodvisnim dopolnilom: utrum „diem tertium“ an „perendinum“ dici oporteret Ci. se mora reči … ali … , crudelem, ne dicam sceleratum Ci. da ne rečem, si haec non dico maiora fuerunt in Clodio quam in Milone, sed … Ci. nočem reči, non dico patrem, pacem sprevisti Iust.; z neodvisnim govorom: fortasse dices: „quid ergo“ Ci.; z de: Varr., Diana, de qua dicimus Ci. Trans.: d. mendacium Pl., N., hoc dicis Ter. to meniš, nihil dico amplius Ci., tantum (le toliko) dico Ci., nisi quid dicis Ci. če nimaš nič proti, hoc lex non dicit Ci. tega zakon ne pravi, haec cum dixisset Ci., illa quae dixi Ci. tista omenjena načela, Tencteri, quos supra diximus C. gori omenjeni, eae, quas diximus munitiones C. prej omenjene; pomni poseb.: de Domitio dixit versum Graecum Ci. je navedel, qui primus sententiam diceret Ci. ki naj bi prvi povedal svoje mnenje, (oddal svoj glas), oratio dicta de scripto est Ci. je bil bran z lista. Zveze:
a) z ACI: dixi … caedem te optumatium contulisse in ante diem … Ci., non irridicule quidam … dixit plus, quam pollicitus esset, Caesarem facere C., illi enim dixerant … sese dedituros: se autem domum Chersonesi habere N.; v pass. dicor, diceris, dicitur itd. z NCI pravi se, govori se, govorica je, baje: illi socius esse diceris Pl., qui (Aesculapius) … primus vulnus dicitur obligavisse Ci., Aristaeus, qui olivae dicitur inventor (esse) Ci., a quo accepisse mutuam dicor Q.; ob zloženih obl. odvisnega glag. brez inf. (esse): dicor pulsa O., dicebantur victi T.; pogosto ACI tudi za pass. obl. glag.: dicitur eo tempore matrem Pausaniae vixisse N., quam (partem) Gallos obtinere dictum est C. se je gori omenilo, anates Ponticas dicitur edundis vulgo venenis victitare Gell.
b) z odvisnim vprašanjem: nihil dico, quid res publica consecuta sit Ci., quae signa ille sustulerit, non dicam Ci.; nepopolno: accusavit eum; quam constanter, postea dicam Ci.
c) s finalnim stavkom: Dolabellae dixi, ut ad me scriberet Ci. ep. sem rekel = sem naročil, naj … , misit, qui diceret, ne discederet N. ki naj pove, naj ne …

2. occ.
a) izreči (izrekati), izgovoriti (izgovarjati): cum „Rho“ dicere nequiret (Demosthenes) Ci., cum ita balbus esset (Demosthenes), ut eius ipsius artis, cui studeret, primam litteram non posset dicere Ci., illud, quod nos gemina S dicimus, … una dixerunt Q.
b) govoriti = govor(e) imeti, predavati: ars dicendi Ci. govorništvo, dicendi potestas est data Ci. dovoljeno je bilo govoriti, exercitatio dicendi Ci. vaja v govorjenju, dicendo excellere Ci. odlikovati se v govorništvu, quae fuerit Pompei gravitas in dicendo Ci., est oratoris apte, distincte, ornate dicere Ci., exercitatus in dicendo N., dicendo valere N. kot govornik delovati, dicere controversias, exordia, materias Q., dicendi magister Suet., Plin. iun.; z dat. (pred kom, vpričo koga): dicere populo Sen. rh.; (poseb. o sodnem govoru): cum ipse pro se dicere non posset N. se ni mogel sam zagovarjati, qui pro capite diceret Ci. se je zagovarjal, apud iudices pro reo dicere Ci. toženega zagovarjati (braniti), contra aliquem pro aliquo apud centumviros d. Ci., contra aliquem ali acerbe in aliquem d. Ci. napasti koga, pro (a) scripto d. Ci. zagovarjati, kar je napisano (naspr. contra scriptum d. Ci.), qui ante me dixerunt Ci. govorniki pred menoj, is, qui dicturus post me erat Ci. govornik za menoj, causam dicere Ci., Q. v svoji zadevi govoriti = zagovarjati se, ut domum ad causam dicendam rediret N. zagovarjati se; toda: causas in foro dicere Ci. (kot odvetnik) zagovarjati (braniti), zagovornik (branilec) biti.
c) reči = odgovoriti: a quo cum quaesisset, quo se deduci vellet, et ille Athenas dixisset, … N., a quo cum quaereret Pyrrhus … , Cineas dixit … Eutr.
č) trditi, potrditi (potrjevati), zagotoviti (zagotavljati): quidquid dicunt, laudo; id rursum si negant, laudo id quoque Ter., dicebant, ego negabam Ci. ep., qum esse negas, eundem esse dicis Ci., Dico te priore nocte venisse … in M. Laecae domum; … Num negare audes? Ci., actum de Macedonia dicens Iust.
d) (po)imenovati, ime dati, klicati; najprej z enim acc.: tum eo verbo („hostis“) peregrinum dicebant Varr., Hilarum dico Ci. ep. ali T. Gracchus — patrem dico Ci. ali leges Aeliam et Fufiam dico Ci. imam v mislih, Romanos suo de nomine dicet V., Chaoniam omnem Troiano a Chaone dixit V., quidam, quem dicere nolo nomine Cat.; v pass.: Pithecusae habitantum nomine dictae O., dictae a Pallade terrae (= Athenae) O.; pogosto z dvojnim acc.: tam bellatorem Mars se haut ausit dicere Pl., quis se dicit ei parem? Ci., qui te Pythagoreum soles dicere Ci., C. Marium vere patrem patriae possumus dicere Ci., quem dixere Chaos O., felicem diximus Pirithoum O. smo blagrovali, Pylas incolae dicunt fauces Cu.; v pass. z dvojnim nom.: orbis, qui κύκλος Graece dicitur Ci., lineae, quae cathetoe dicuntur Vitr., qui nunc Misenus ab illo dicitur V., Meropis filia dici cupiens O., eaque terra de nomine eius Chanaan dicta est Lact.; equidem me Caesaris militem dici volui c.; pesn.: est locus, Hesperiam Grai dicunt (sc. eum ali quem) V., nomen dixere priores Ortygiam V., cui Ascanium parentes dixere nomen L. ki so mu dali ime Askanij.
e) peti, (pojoč) govoriti, deklamirati: carmina in imperatorem L., versūs V., H., modos H., Latinum carmen, carmina fistulā, melos tibiā H., tibi dicere laudes Tib., in modum dicite: „o Hymenaee Hymen“ Cat., carmen Christo quasi deo Plin. iun., hymnum deo Eccl., aliquid de Domitio Suet., ad tibias dixit Lamp.; tudi = prihodnost napoved(ov)ati = prerokovati: sortes per carmina, fata Quiritibus H., fatum O., haec mihi si … Dodona diceret ipsa O.; pren. hvaleč omeniti (omenjati), opevati, poveličevati, slaviti, proslaviti (proslavljati), opis(ov)ati: tua facta V., Galli dicamus amores V., d. Alciden, Dianam, antiqua dure, bella H., Ennius … ad arma prosiluit dicenda H. opevati vojna dejanja, dicar … princeps Aeolium carmen ad Italos deduxisse modos H., d. naturas silvestrium Plin., vir dicendus Vell. vreden hvale, omembe vreden. — Od tod subst. pt. pf. dictum -ī, n

1. kar je bilo izrečeno, izrek, beseda: Pl., Lucr., Iuv., Suet. idr., dictum sapienti sat est Ter., nec doctis dictis studiosus erat Enn. ap. Ci. in ni mu bilo do zgovornosti, nullum meum dictum, non modo factum, intercessit Ci., dicta atque facta Ci., dicta cum factis componere S., testium dicta Ci. izpovedi, iudicum dicta Ci. razsodbe, breve aliquod dictum Ci. pregovor, modri izrek, puerum dictis formare H., iocosa dicta in adversarios iactare L., dicta dare = dicere V., L., mutua dicta reddere L. pogovarjati se, dictis aliquem compellare, castigare V., edidit talia dicta O. spregovoril je tako, dicta tristia O. tožba, tarnanje, dicta non falsa O. resnične govorice, res dicta secuta est O. kakor je rekla, tako je sproti naredila, dicto (abl. comparationis) citius V., H., L. hitreje kakor je bilo to rečeno = pri priči, tako tudi: nec dicta res morata (sc. est) Iust.; probrosis in se dictis arridere Sen. ph.; z adv. (ki jih prevajamo kot atrib. adj.): facete dicta Ci. dovtipne besede, aspere, ferociter, libere dicta Ci., breviter et commode dicta Ci., maligne dictum Cu. zlobna beseda; pesn.: Ennius hirsutā cingat sua dicta (= suos libros) coronā Pr.

2. occ.
a) izrek = rek, pregovor: Catonis est dictum Ci., quod dictum magna invidia consecuta est N., dicta aurea Lucr., dicta collectanea (Cezarjev spis) Suet. zbrani izreki; poseb. (iz)rek preročišča ali preroka, prerokba: adytis haec tristia dicta reportat V., vatum terriloquis victus dictis Lucr.
b) dovtip, duhovita domislica: dico unum ridiculum dictum de dictis melioribus Pl., d. arcessitum Ci. prisiljen, dictum aliquod in petitionem tuam dici potuisse Ci. kak dovtip narediti na … , in te et tuos dicta dicere Ci., ea dicta (Ennii) Ci. dovtipne besede, lepido dicto H.
c) povelje, ukaz, zapoved: contra dictum suum L., dicta dare L., ibat dicto parens V., dicto audientem esse (gl. audiō), dicta peragere O.
č) dana beseda, obljuba: Cares, … non dicto, sed secunda fortuna adversariorum capti N., confirmat dictis Furius ap. Macr.
d) psovka, v pl. tudi = psovanje: dicta in aliquem ingerere Pl., dictis suis differre aliquem Pl., quae sunt dicta in stulto, caudex, stipes, … Ter.

Opomba: Imp. pr. dīc. Star. obl.: dīce = dīc Pl. (prim. Q. I, 6, 21), pa tudi = dīcam (fut. act.) po P. F.; dīcem = dīcam (fut. act.): Ca. po Q.; fut. act. dīcēbō Nov. fr.; inf. dīcier = dīcī Pl., Vatinius in Ci. ep. Sinkop.: dixti = dixisti Pl., Ter., Ci., O., Mart.; dixis = dixeris (cj. pf.) Pl., dixem = dixissem Pl.; dixe = dixisse Pl., Varr. ap. Non., Arn., Aus.; dicentum = dicentium O.

diferenciar razlikovati, razločevati; biti needin

diferenciarse razlikovati se, biti različen; odlikovati se

distinguer [distɛ̃ge] verbe transitif razločevati, razlikovati; karakterizirati; spoznati, jasno videti; odlikovati; da(ja)ti prednost (quelqu'un komu)

se distinguer razlikovati se (de od); odlikovati se; postati razločen, jasen
les jumeaux sont difficiles à distinguer dvojčke je težko razlikovati
je ne distingue pas le seigle du blé ne ločim rži od pšenice
distinguer une maison à l'horizon razločiti, spoznati, jasno videti hišo na obzorju
sa démarche le distingue immédiatement takoj ga je lahko spoznati po njegovi hoji
se distinguer par son savoir odlikovati se po svojem znanju

distinguir [gu/g] razločiti, ločiti; odlikovati

distinguir de lejos od daleč razločiti (spoznati)
no distinguir de colores, no distinguir lo blanco de lo negro (fig) biti zelo omejen, biti brez razsodnosti
distinguirse odlikovati se

entarimar opažiti, parketirati; na oder postaviti

entarimarse (fig) odlikovati se

favilla f iskra:
far faville pren. odlikovati se, izstopati, blesteti; odlično uspeti, zablesteti

great¹ [greit] pridevnik
velik, precejšen; dolg
figurativno ugleden, pomemben, važen, imeniten, slaven; plemenit; pra-
arhaično noseča (at, in)
spreten, mojstrski, sposoben
domačno sijajen, kolosalen

great age visoka starost
to be great at s.th. odlikovati se v čem
astronomija Great(er) Bear Veliki voz
the great body večina
great chair naslonjač
a great deal mnogo
great dozen 13
arhaično great with child noseča
great go diplomski izpit za B.A.
to go a great way with s.o. imeti velik vpliv na koga
great gun vplivna osebnost, "visoka živina"
great hundred stodvajset
great toe palec na nogi
pogovorno great big strašno velik, neznanski
great Scott! zaboga!
the Great Powers velesile
great dane zoologija doga
great letter velika črka
great many mnogi, številni
no great matter nepomembno, malenkost
great little man majhen, a pomemben človek
pogovorno great on navdušen za
no great shakes ne posebno dober; nič posebnega
the Great War prva svetovna vojna
I have a great mind to prav rad bi
a great while ago že davno
great hall glavna dvorana

habile [abil] adjectif spreten, okreten, sposoben, prebrisan; juridique upravičen, pooblaščen

il est habile en tout on je za vse poraben; povsod se znajde
être habile à quelque chose biti spreten za kaj, odlikovati se v čem

illustrer [ilüstre] verbe transitif proslaviti; ilustrirati

s'illustrer proslaviti se, odlikovati se

il-lūstrō (in-lūstrō) -āre -āvī -ātum

1. razsvet(l)iti, osvet(l)iti: Col., Mel., quā sol … inlustrat oras H., candelabri fulgore inlustratur templum Iovis Ci.

2. metaf.
a) na svetlo —, na dan spraviti; pass. na dan priti: omnia inlustrata et patefacta vidistis Ci., maleficium aperitur inlustraturque Ci., consilia … inl. Ci.
b) osvetliti, pojasniti, razjasniti, razložiti: iis signis veritas inlustrari solet Ci., philosophiam veterem … Latinis litteris inl. Ci., ius obscurum inl. Ci.
c) blesk (sijaj) podeliti, z bleskom obdati, obžariti, obžarjati: Capitolium tribus templis inlustratum Ci., etiam laudem inlustras meam Ci.; poseb. ret. (o)krasiti, (o)lepšati: Q., illustrant eam (orationem) quasi stellae quedam translata verba atque immutata Ci., de illustranda oratione dicere Ci.
č) proslaviti (proslavljati); pass. proslaviti se, poimenititi se: Q., Plin., Stat., Lact., Suet., ei libri populi Romani nomen inlustrant Ci., eos … ipsorum inlustravit labor et industria Ci., quid prius illustrem satiris Musaque pedestri? H., brevi tempore illustrabatur N., illustrari bello Vell. odlikovati se.

izkazáti to demonstrate, to attest; to show; to prove

izkazáti čast to do honour
izkazáti komu zadnjo čast to pay one's last respects
izkazáti dolžne časti to pay due homage
izkazáti spoštovanje komu to pay one's respects to someone, to pay homage; to treat someone with respect
izkazáti uslugo to do (ali to render) someone a service (ali a favour)
izkazáti se (legitimirati se) to prove one's identity; (pokazati se) to turn out; to prove
izkazáti se za (kot) uspešno to prove successful
novica se je izkazala za neresnično the information proved false
izkazáti se za utemeljeno to prove well-founded
izkazalo se je, da ste imeli prav you were proved right; (odlikovati se) to distinguish oneself, to win distinction (ali fame ali credit), (z dejanjem) to accomplish a notable exploit (ali no mean feat)
dobro se izkazáti to acquit oneself well
naše moštvo se je dobro izkazalo our team put up a good show
izkazáti se za dobrega delavca to prove oneself a good worker

izkazáti (dé)montrer, prouver, faire preuve de, justifier de; témoigner, manifester ; (čast) faire, rendre; accorder; constater

izkazati komu zadnjo čast rendre les derniers honneurs à quelqu'un
izkazati se faire ses preuves, prouver ses capacités; (odlikovati se) se distinguer, se faire remarquer, se signaler; (legitimirati se) justifier (de) son identité (ali sa qualité), montrer sa carte d'identité (ali ses papiers)
njegova trditev se je izkazala kot resnična son assertion se révéla véridique

izkázati mostrar, demostrar

izkazati čast komu rendir honor, honrar a alg
izkazati komu zadnjo čast rendir el último tributo a alg, acompañarle a alg a la última morada
izkazati saldo od arrojar un saldo de
izkazati uslugo komu prestar un servicio a alg, hacer un favor a alg
izkazati se (legitimirati se) presentar sus documentos de identidad (ali su documentación)
izkazati se (odlikovati se) distinguirse
izkazati se za (kot) resultar, mostrarse
sredstvo se je izkazalo kot neučinkovito el remedio ha resultado ineficaz
izkazati se za težavno resultar difícil
izkazati se za prijatelja mostrarse amigo
izkazati se za neutemeljeno (za točno) resultar infundado (exacto)
izkazati se hvaležnega mostrarse agradecido

kennzeichnen označiti, označevati; zaznamovati; (charakteristisch sein) biti značilen za; sich selbst kennzeichnen govoriti sam zase/sam na sebi; gekennzeichnet werden odlikovati se (durch z)

lucido krasen; izbran; sijajen

hacer un papel lucido odlikovati se

lucir [-zc-] o-, raz-svetliti; svetiti se, sijati, bleščati se, lesketati se

lucir sus facultades svoje sposobnosti razkazovati (pokazati)
lucir un vestido razkazovati obleko, imeti novo obleko
eso no te luce to ni lepo od tebe
lucir en blesteti v, ponašati se z
el lucir del sol sončni sij
le luce el pelo videti je beden
lucirse lišpati se; odlikovati se
lucidos estaríamos si... še tega bi se manjkalo, da ...
¡nos hemos lucido! ¡lucidos estamos! kakšna blamaža!

lugar moški spol kraj, mesto, prostor; sedež (v vozu); položaj, čin; vas, naselje; bivališče; povod

lugar de destino namembni kraj
lugar excusado, lugar común stranišče
de(l) nacimiento, lugar natal rojstni kraj
lugar del sello mesto pečata
(L.S.); composición de lugar alibi
nombre de(l) lugar krajevno ime
en lugar de namesto
en primer lugar prvič, na prvem mestu
en segundo lugar drugič, na drugem mestu
dar lugar dati prostor (mesto); dati povod, dopustiti
estar en su lugar umesten biti
estar fuera de lugar neumesten biti
hacer lugar prostor napraviti, ogniti se
hacerse lugar preriniti se; odlikovati se z uslugami
poner en su lugar na svoje (pravo) mesto postaviti
póngase V. en mi lugar postavite se v moj položaj
yo en su lugar... jaz na Vašem mestu ...
los santos lugares sveta dežela, Palestina
tener lugar vršiti se

montón moški spol kup, velik, množina; kopica (snopov); malopridncž

un montón de cosas kup stvari
a montón poprek, počez; površno
a montónes na kupe
de(l) montón vsakdanji, navaden
en montón kupoma, v kupih; skupaj
salirse del montón odlikovati se, biti odličen

numero m

1. mat. število:
numero algebrico algebrsko število
numero astratto, primo abstraktno število
numero atomico fiz. atomsko število
numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
numero complesso kompleksno število
numero concreto imenovano število
numero decimale decimalno število
numero dispari neparno, liho število
numero pari parno, sodo število
numero frazionario odlomek
numero intero celo število
numero immaginario imaginarno število
numero irrazionale iracionalno število
numero di Mach fiz. Machovo število
numero di massa fiz. masno število
numero di matricola zaporedno število
numero d'ottano kem. oktansko število
numero periodico periodično število

2. številka:
numeri arabi, romani arabske, rimske številke

3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven

4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
numero chiuso omejeno število
numero legale kvorum
senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
sopra numero nadštevilen
fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič

5. vrsta, razred; stopnja:
un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
un medico numero uno prvovrsten zdravnik
nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
nel numero dei più med pokojniki
essere ancora nel numero biti povprečnež
uscire dal numero izstopati, odlikovati se

6. številka (loterije):
dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno

7. trgov. številka:
portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40

8. varietejska točka

9. številka (zvezka, publikacije):
numero unico posebna številka

10. jezik število

11. pren. pog. čuden tič, patron:
è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič

12.
numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh

odlikováti to distinguish; (z redom, z odlikovanjem) to decorate, to confer a decoration on someone, to invest with an order

odlikováti se to distinguish oneself, to be distinguished (for); to excel; to become (ali to make oneself) prominent