Franja

truncō -āre -āvī -ātum (truncus -ī)

1. sekati, odsekati (odsekavati), obsekati (obsekavati), pohabiti (pohabljati), (o)krniti, odrezati (odrezovati, odrezavati), obrezati (obrezovati, obrezavati): Hier. idr., simulacra, statuas L., partem corporis Iust., caput Lucan., frontem Sil. vzeti oko, truncato ex volneribus corpore T., truncat holus foliis O. obere; pesn.: aquas Cl. ovirati, heroos gressu tenores Stat. šestomere skrčiti v petomere = heksametre skrčiti v pentametre.

2. evfem. = (po)sekati, pobi(ja)ti, (po)moriti: maiore aliorum vi truncabantur T., cervos Val. Fl.

túnde túnd vt./vr.

1. (o)striči

2. (o)briti

3. agr. obrezovati, obrezati

zalòmiti zàlomīm
1. polomiti: zalomiti grane
2. obrezati: zalomiti vinograd
3. zaviti: desno krilo da zalomi ovamo prema meni

zurechtschneiden^* obrezati, pripraviti

zurechtstutzen obrezati; Regeln: prikrojevati

zurückschneiden^* Agronomie und Gartenbau obrezati, skrajšati

zurückstutzen Agronomie und Gartenbau obrezati; figurativ pristriči

zustutzen Agronomie und Gartenbau obrezati, obrezovati; figurativ prikrojiti, prikrojevati

обрезывать, обрезать obrez(ov)ati; presekati; odrez(ov)ati

обрі́зати -рі́жу док., obrézati -réžem dov.

урезывать/урезáть, урезать obrez(ov)ati, okrnjevati, okrniti, pristriči; zmanjš(ev)ati

biseauter [bizote] verbe transitif poševno obrobiti, poševno obrezati; označiti karte na obrezanem robu za goljufanje pri igri

coinquiō -īre ali coinquō -ere z nožem se dotakniti (dotikati) česa = obrez(ov)ati kaj, obr.: Icti. ap. Serv., P. F.

dēcīdō¹ -ere -cīdī -cīsum (dē in caedere)

I. odsekati, odrezati: Ca., Cels., Col., Mel., collum Pl., nasum auresque L., aures T., caput (alicuius) Vell., Sen. rh., decisum caput Cu., d. dexteram, ramos V., ramos falcibus Lucr., silvas Plin. posekati, decisis pennis H. s spodrezanimi perutmi, d. aliquem verberibus Hadrian. in Dig. nasekati, pretepsti; pren.: ego pol istam aliquorsum tragulam decidero Pl. pred tem (name namerjenim) kopjem se bom že kako obvaroval = ta napad (te zvijače) bom že odbil.

— II. pren.

1.
a) (kak posel) opraviti, dokončati, izvesti do konca: Q., ut cum Chrysogono (rem) transigeret atque decideret Ci., omnibus rebus actis atque decisis Ci., post decisa negotia H., Suet.
b) abs.: dogovoriti se, pogoditi se, sporazumeti se: Aur., tu sine me cum Flavio decidisti Ci., ut in iugera singula ternis medimnis (abl. za tri medimne) decidere liceret Ci., qui DCC medimnis decidere noluisset Ci.; brezos.: nisi cum muliere decideretur Ci.; z dopolnilom: de tota re decidit cum Roscio Ci.; z odvisnim vprašanjem: decidit, quid liberis dissolveret Ci.; s finalnim stavkom: cum propinquis suis decidit, ne reos facerent Ci.

2. obrezati = zmanjšati, znižati: ad tertiam partem vectigal Lamp.

disbranch [disbrá:nč] prehodni glagol
veje obrezati, oklestiti

émarger [emarže] verbe transitif obrezati rob (knjige); napraviti opazko na robu; podpisati se, napraviti svojo parafo na robu spisa, računa, seznama; verbe intransitif dobivati plačo (au budget iz državne blagajne)

émarger un document podpisati se na rob listine

prune² [pru:n] prehodni glagol
obrezati drevje, oklestiti (vejevje), obstriči (živo mejo)
figurativno odstraniti nepotrebno, očistiti

soslayar pošev obrezati, položiti; izmikajoče se izraziti

soslayar una dificultad ne se spotikati ob težavi

spollonare v. tr. (pres. spollono) agr. obrezati trtne poganjke

подрезáть/подрезывать, подрезать podrez(ov)ati; spodaj obrez(ov)ati, prirez(ov)ati