Franja

hitro tekoč tehnika (z mnogo obrati) schnellläufig

nettoyer [nɛtwaje] verbe transitif (o)čistiti, osnažiti, pomesti, pospraviti, izprazniti

nettoyer une chambre, un appartement pospraviti sobo, stanovanje
nettoyer quelqu'un (familier) koga obrati (denarja), oskubsti ga, uničiti
je suis nettoyé (familier) sem utrujen, zbit
nettoyer à sec kemično (o)čistiti

obira|ti¹ (-m) obrati sadje: pflücken, ernten, klauben; jagode: ablesen, abzupfen, (osmukati) abrebeln; uši, gosenice, koloradske hrošče: absammeln, absuchen; gosenice/bolhe/uši s česa: (etwas) raupen/ flöhen/lausen

obira|ti² (-m) obrati kosti: abknabbern, abnagen

obira|ti³ (-m) obrati (opravljati) durchnehmen, durchhecheln

obíst (-i) f anat. star. rene:
obrati koga do obisti tagliare i panni addosso a qcn.
preiskati, pretipati komu obisti mettere qcn. alle strette
poznati do obisti conoscere a fondo

obran (-a, -o) ➞ → obrati
pravkar obran erntefrisch
obrano sadje das Pflückobst

obrat² moški spol (-a …) der Betrieb, das Werk (vzorni Musterbetrieb, srednji Mittelbetrieb, storitveni Dienstleistungsbetrieb, stranski Nebenbetrieb, veliki Großbetrieb, gostinski Gastgewerbebetrieb, kmetijski Landwirtschaftsbetrieb, mojstrski Meisterbetrieb, ki izobražuje vajence Lehrbetrieb, za montažo Fertigungsbetrieb, režijski Regiebetrieb, samostojni Einzelbetrieb)
metalurški/železarski obrat das Hüttenwerk, die Hütte
… obrata Betriebs-
(ogled die Betriebsbegehung, die Betriebsbesichtigung, shema das Betriebsschaubild, ukinitev/ustavitev die Betriebsstillegung, vodstvo Betriebsleitung, zavarovanje der Betriebsschutz)
med obrati zwischenbetrieblich

obràt¹ (-áta) m

1. volta, voltata, svolta, giro; evoluzione; inversione; navt., aer. viraggio:
obrat na desno, na levo giro, svolta a destra, a sinistra
motor s tritisoč obrati na minuto motore con tremila giri al minuto

2. svolta; šport. giro, giravolta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
krožni obrat rotazione
besedni obrat locuzione, modo di dire
ekon. obrat kapitala giro del capitale
kor. polovični, četrtinski obrat mezza piroetta, un quarto di piroetta
astr. poletni, zimski obrat solstizio d'estate, d'inverno
meteor. toplotni obrat inversione termica
obrat ključa mandata

pick³ [pik]

1. prehodni glagol
kopati, izkopati (luknjo), prekopati; pobrati (s prsti, kljunom), zobati, kljuvati (ptiči), počasi jesti (ljudje); trgati, nabirati (cvetice, jagode); prebirati, čistiti (zelenjavo); skubsti, skubiti (perutnino); pukati, puliti, česati (volno); čistiti, trebiti (zobe); (o)glodati (kosti); prebirati, odbirati (rudo); spraskati (z nohti); vrtati, drezati (v) kaj; krasti, vlomiti (ključavnico); iz trte izviti, izvati (prepir)
figurativno skrbno izbrati, izbirati; strgati, scefrati (tudi figurativno)
ameriško, glasba brenkati

2. neprehodni glagol
krasti; jesti po malem; popraviti se (up)

to pick a bone with; ali to have a bone to pick with imeti s kom še račune
to give s.o. a bone to pick zapreti komu usta
to pick s.o.'s brains ukrasti komu idejo
to pick and choose prenatančno izbirati
figurativno to pick holes in najti šibko točko, skritizirati
to pick a lock vlomiti ključavnico
to pick one's nose vrtati po nosu
to pick s.o.'s pocket izprazniti komu žep (žepar)
to pick to pieces skritizirati; figurativno koga do kosti obrati
to pick a quarrel with s.o. izzvati prepir
to pick and steal krasti
to pick one's teeth trebiti si zobe
to pick one's way (ali steps) previdno stopati
to pick one's words izbirati besede

poil [pwal] masculin dlaka; familier, poétique lasje; (konj) barva dlake; populaire cigara; (familier)

un poil nekoliko, malce
à poil gol, nag; brez sedla (jahati)
à poil! (populaire) dol!
à un poil près malodane, skoraj
à poils courts, longs kratko-, dolgodlak
au poil (populaire) zelo dober, zelo zadovoljiv
au poil! izvrstno!
de tout poil vseh vrst
travail masculin au poil izvrstno, dovršeno delo
poil de chameau kamelja dlaka
poil de chèvre angora ali mohêr volna
poil follet puh
dans le sens du poil v smeri dlake, kot leže dlake
brave masculin à trois, quatre poils (familier) (nepremišljen) tvegavec
fille féminin au poil čedno, prijetno dekle
bonnet masculin à poil kučma
avoir du poil aux yeux, (familier) au cul biti korajžen, pogumen
n'avoir pas un poil de sec močno se potiti, plavati v znoju
ça a changé de poil to se je obrnilo na bolje
être de bon, mauvais poil biti dobre, slabe volje
être à poil et à la plume (familier) biti za vse dober
il s'en est fallu de poil za las je manjkalo
il se laisse arracher la barbe poil à poil z njim lahko vse narediš
se mettre à poil sleči se do golega
c'est au poil! to je prima!
reprendre du poil de la bête ne popustiti, ne odnehati, zopet si opomoči
tomber sur le poil de quelqu'un nenadoma koga napasti; ozmerjati, nahruliti koga
avoir du poil dans la main (familier) biti zelo len, ne imeti volje za delo
(vieilli) faire le poil à quelqu'un obrati koga za denar, opehariti koga
(vieilli) refaire le poil à quelqu'un prevarati koga
(vieilli) faire changer le poil, (populaire) faire dresser le poil à quelqu'un poboljšati koga z udarci, z grajo

ratisser [-se] verbe transitif (o)strgati; (po)grabiti (z grabljami); militaire prečesati

(le terrain zemljišče); populaire ukrasti, zmakniti; figuré, familier uničiti, ruinirati
ratisser les allées au jardin pograbiti aleje na vrtu
la police a ratissé tout le quartier policija je prečesala vso (mestno) četrt
on lui a ratissé sa montre ukradli so mu uro
se faire ratisser au jeu pustiti se obrati pri igri

seventy [sévənti]

1. pridevnik
sedemdeset

2. samostalnik
število (številka) 70

the seventies množina leta med 69 in 80 življenja ali stoletja, sedemdeseta leta
seventy-eight gramofonska plošča z 78 obrati v minuti
he is nearly seventy skoraj 70 let je star
my grandfather was born in the early seventies moj ded se je rodil v prvih letih po 1870

Tour, die, (-, -en)

1. (Ausflug) izlet, tura; eine Tour machen iti na izlet, opraviti turo

2. Technik vrtljaj, obrat

3. način

4. Schach: kolo
auf: auf Tour gehen iti na pot, iti na izlet; auf Tour sein biti na poti, biti na izletu; auf die dumme Tour tako, da se človek dela neumnega; auf die weiche Tour z mehko roko;
in: in einer Tour v enem, v eni sapi; Touren, pl , Technik obrati; auf Tour bringen turirati, figurativ razgibati, poživiti, spraviti na noge, (ärgerlich machen) razkačiti; auf Tour kommen zagrevati se, razmahniti se; auf vollen Tour laufen biti na vrhuncu, biti v polnem razmahu; auf Tour sein Mensch: biti v dobri kondiciji, biti pri sebi; sich auf krumme Touren einlassen spustiti se na kriva pota

tractus² -ūs, m

1. (trahere) vlečenje, vleka, (po)vlek, (po)teg, trákcija: limum harenamque et saxa ingentia fluctus trahunt: ita facies locorum cum ventis simul mutatur. Syrtes ab tractu (gr. ἀπὸ τοῦ σύρειν) nominatae S., Phaëthon longo per aëra tractu fertur O., vellera tractu mollire O. z vlečenjem = s predenjem, predoč, predé, tractu in spiram se colligit anguis V. skrčivši (se) se zvije v kolobar, skrči se in zvije v klobčič, tractu gemens rota V. pri vleki škripajoče, flammarum tractus V., Lucr. pramen, modicus tractus (pri mreži) Plin., corporis tractus Q. gibanje, premikanje, lunae Ci. ali Nili Lucan. tek, tok, venti Val. Fl. vetrova vleka, pihanje, piš, vetje, si qua incerto fallet te littera tractu Pr. netrdna poteza črke.

2. occ.
a) razteg, lega, položaj: arborum N. dolga vrsta, muri Ci., contemplatus, qui tractus castrorum esset L., cum mediae iaceant immensis tractibus Alpes Lucan.; meton. kraj, pokrajina, krajina, stran, področje (dežele): Plin., Eutr. idr., in eo tractu oppidi C., Venafranus Ci., tractus caeli H. podnebje, corruptus caeli tractus V. okuženo podnebje, tractus uter plures lepores educet H., tractus Laurens L.
b) poteg, požirek, srk: aquae Lucan. pitje.

3. metaf.
a) zatezanje, zavlačevanje, obotavljanje, počasnost: Ci. idr., eludere hostem tractu belli (= bellum trahendo) T., tractu et lentitudine mortis T.; occ. zatezanje, zavlačevanje, obotavljanje, počasni tok besed: quanta haesitatio tractusque verborum Ci.
b) (miren, umirjen, lahen) tok ali tek (govora), umerjen (umirjen) slog: tractus orationis lenis et aequabilis Ci., cetera quae continuo magis orationis tractu decurrunt Q., haec (sc. oratio) vel maxime vi, amaritudine, instantiā, haec (sc. historia) tractu et suavitate atque etiam dulcedine placet Plin. iun.; pares elocutionum tractus Q. zasuki, obrati; occ. α) izpeljevalno podaljševanje, podaljševanje pri izvajanju besed (npr. če nastane iz similitas similitudo): Q. β) tek, pretek, minevanje časa: eodem tractu temporis Vell. ob istem času, hoc tractu temporum Vell., perpetuo aevi tractu Lucr. neprestano, neprenehno, ne(pre)nehoma, tractus aetatis, id est senectus Val. Max., legatum tractum (dobo) habere Icti.

U, u [ju:] množina U's, u's, Us, us [ju:z]

1. samostalnik
črka U, u

capital (ali large) U veliki U
little (ali small) u mali u; predmet, ki ima obliko velikega U; ameriško, sleng (= university) univerza

2. pridevnik

U enaindvajseti
U, U- ki ima obliko velikega U
U britanska angleščina značilen za višje sloje, fin, imeniten, "nobel"
U usage in language fino izražanje
non-U nefin, neimeniten
U magnet magnet v obliki podkve (črke U)
U turn obrat za 180°
U turns not allowed obrati za 180° prepovedani (prometno opozorilo v mestih)