Franja

cerkven pridevnik
1. (o zgradbi) ▸ templomi, templomPovezane iztočnice: cerkvene orgle, cerkveni stolp

2. (o instituciji) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkvena gimnazija, cerkveni davek, cerkveni ključar, cerkveni očetje, cerkveni pevci, cerkveni pravnik, cerkveni učitelj, cerkveni zbor, cerkveno pravo

3. (o obredih in praksah) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkveno leto

4. (o verovanju) ▸ egyházi
5. v umetnosti (neposveten) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkvena heraldika

čajn|i (-a, -o) Tee- (obred die Teezeremonie, klobasa die Teewurst, kuhinja die Teeküche, lučka das Teelicht, posoda das Teegeschirr, skodelica die Teetasse, vrečka der Teebeutel, maslo die Teebutter, pecivo die Teebäckerei/ das Teegebäck)
čajno jajce das Frischei
v čajni barvi teefarben

darítven (-a -o) adj. sacrificale; di donazione:
daritveni obred sacrificio
daritvena žival vittima sacrificale
daritvena pogodba contratto di donazione
pren. daritveno jagnje capro espiatorio

delazione f

1. ovadba, ovaduštvo

2. pravo (deferimento) izročitev, predaja:
delazione di giuramento obred zaprisege

disciplīna -ae, f (discipulus) (snovni pomen) šola; od tod:

I.

1. učenje, poučevanje, pouk, nauk: Col., Suet., adulescentīs in disciplinam ei tradite! Ci., dare aliquem alicui in disciplinam Ci., ad eos (druidas) magnus adulescentium numerus disciplinae causā concurrit C., adhibere disciplinam alicui L. koga v uk da(ja)ti, educatio et d. Q., omnis disciplina memoriā constat (je v spominu) Q.; disciplinae esse aliis Pl. drugim za zgled biti; s subjektnim gen.: iudicum d., relictā virorum bonorum disciplinā Ci., d. caelestium praeceptorum Vell., parentum Iust.; z objektnim gen.: philosophia continet bene vivendi disciplinam Ci., res, quarum disciplina est Ci. ki se dajo učiti, do illis multarum artium (v mnogih umetnostih) disciplinam Ci.

2. met. izobrazba, znanje, veda, vednost, umetnost, učni predmet, stroka: homo summā disciplinā Ci., plus veritatis quam disciplinae (znanja) possidet in se Ci., Etruriae a dis tradita d. Ci. vedeštvo, erat Italia tunc plena Graecarum disciplinarum Ci., e ludo atque pueritiae disciplinis (od učnih predmetov deške dobe) … in militiae disciplinam profectus est Ci., disciplinis erudiri N. v strokah, Corinthus disciplinis erudita Corn., disciplinis fallacissimis eruditus Auct. b. Alx. v umetnostih kar najbolj pretkanega sleparstva, habere quasdam etiam domesticas (že lastne) disciplinas Ci., disciplina iuris civilis Ci. pravoznanstvo, bellica Ci. ali militaris N. vojaška taktika, navalis Ci. izurjenost v mornarstvu, magorum Ci. mantika, iusti Ci. nravoslovje, etika, dicendi Ci. govorništvo, memoriae Ci. mnemonika, Etrusca Ci., d. populorum Ci. umetnost v vladanju nad ljudstvi, sapientiae L. filozofija, disciplinae liberales (= pesništvo, govorništvo, pravoznanstvo) Vell., animum disciplinis exercuit Vell., disciplina musices Q., animum disciplinis meliorem fieri Q., d. augurandi Suet.; occ.
a) učenje, učni način, učna metoda: Hermagorae d. Ci.
b) (filozofska ali retorska) šola, (filozofska) struja: d. mollis Ci., qui sunt ab ea disciplina Ci., summus doctor istius disciplinae Ci., d. Stoicorum, Peripateticorum Ci., tres trium disciplinarum principes Ci.
c) pl. konkr. α) učilišča: itinera … disciplinarum Ci. β) ločine: philosophorum Ter.

II.

1. pren. vzgoja, vzreja, red: d. puerilis Ci., ut eum disciplina patris similem esse cogeret Ci., d. familiae (sužnjev) gravis Ci., in furis atque divisoris disciplina educatus Ci., d. civitatis Ci. red v državi, severa domi disciplina Ci., vetus illa equestris d. Ci., a pueris nullo officio aut disciplina assuefacti C., labante (labente) disciplinā L., d. veterum Sabinorum L., vetus d. regum Ci. strogost, d. maiorum T., disciplinam domesticam diligenter severeque regere Suet.; occ. (vojaška) disciplina, strogi red: militiae (vojaške šole) d. Ci., d. populi Romani Ci., maiorum S., militaris L. idr., castrensis Ps.Q., castrorum Plin. iun., Suet., modestia militaris, veteris disciplinae decus T., disciplinam (militarem) severissime regere Suet., Eutr.

2. met. red, uredba, način (življenja), ureditev (življenja), šega, navada, običaj, načela, pravila, politika: earum artem et disciplinam colere Pl., nostra illa disciplina vetus, non haec, quae nunc increbruit Ci., certa vivendi d. Ci., mores et disciplinam avi imitari Ci. značaj in navade, barbariam ex Gaditanorum moribus disciplināque delere Ci. iz navad in načina življenja, meretricia d. Ci. načela vlačuge, d. sacrificandi L. obred, Macedonum regum, Persarum Cu., tenax disciplinae Cu. trdno zvest načinu svojega življenja, novitas incognitae disciplinae Vell., d. publica Icti., Eccl. javni red, redarstvo; v pomenu politika: eādem disciplinā uti Pl., nam disciplina est eis adnumerarier ancillas primum … Ter., disciplinae sanctitas L. poštenost politike; occ. državni red, ustava, ustavna ureditev: d. rei publicae, Lycurgi, Lacedaemoniorum Ci., d., quam a maioribus accepimus Ci., disciplinam dare Ci., d. civitatis Sen. ph., earum civitatum severissima d. T. — Soobl. discipulīna -ae, f: Pl.

Fērōnia -ae, f (-e- le v gr. transkripciji; prvotno boginja etruščanskega plemena, prim. etr.-lat. ime Ferennius, Feronius = etr. ferine; njen sin je pri Verg. Aen. 8, 563 Herulus, Erulus iz etr. *ferle, *herle) Ferónija, staroitalska boginja zemlje (in rodovitnosti) ter smrti. častili so jo predvsem:

1. v svetem logu (Feroniae lucus) v etruščanskem mestu Kapeni (Capena) pod goro Sorakte, kjer so bili ob njenih praznikih tudi semnji: L., Sil.

2. v svetem logu (Feroniae lucus) pri Taracini v Laciju, kjer je bil poseben obred pri osvoboditvi sužnjev: V., H., T., ut libertinae pecuniam conferrent, quo Feroniae donum daretur L.

funerario agg. (m pl. -ri) pogreben, nagroben:
cerimonia funeraria pogrebni obred
iscrizioni funerarie nagrobni napisi
urna funeraria pepelna žara

funzionare v. intr. (pres. funziono)

1. funkcionirati, delovati:
questa macchina funziona bene ta stroj dobro deluje
il cuore ha cessato di funzionare srce je prenehalo delovati

2. opravljati funkcijo, službo:
funzionare da segretario opravljati funkcijo tajnika; relig. opravljati obred, maševati:
oggi funziona il vescovo danes mašuje škof

grec, grecque [grɛk] adjectif grški

Grec masculin Grk
Grecque féminin Grkinja; masculin grščina
grec ancien stara grščina
croix féminin grecque grški križ
c'est du grec pour moi to mi je španska vas
c'est du grec (figuré) tega ne razumete, to se vas ne tiče
Eglise féminin grecque grška pravoslavna Cerkev
rite masculin grec obred grške Cerkve
i grec masculin ipsilon (grška črka)
renvoyer aux calendes grecques odgoditi na sveti Nikoli

iniciacijsk|i (-a, -o) Initiations- (obred der Initiationsritus)

marijanska pobožnost stalna zveza
religija (verski obred) ▸ Mária-ájtatosság

office [ɔfis] masculin opravilo, služba, službena dolžnost; urad, biro; vloga, funkcija

d'office uradno, službeno; religion cerkven obred (maša, večernice)
office de notaire notarska pisarna
office commercial trgovinski urad
office de publicité reklamna agencija, oglasni biro
office des morts maša zadušnica
office divin služba božja
le saint office sveta inkvizicija
office des brevets patentni urad
office du cadastre katastrski urad
office d'assistance sociale, publique urad za socialno skrbstvo
office de consultation maternelle posvetovalnica za matere
office de contrôle des prix urad za kontrolo cen
office de santé, d'hygiène zdravstveni urad
office du logement stanovanjski urad
office d'orientation professionnelle urad za poklicno usmerjanje
office des passeports urad za potne liste
office du trafic, du tourisme turistični urad
office du travail urad za delo
bons offices (priložnostna) dobra usluga
papier masculin qui fait office de passeport papir, ki rabi kot potni list
grâce aux bons offices de s posredovanjem
livre masculin d'office molitvenik
aller à l'office iti v cerkev (k maši, večernicam itd.)
n'avoir ni office ni bénéfice (familier) ne imeti nobenih zanesljivih dohodkov
dire son office opraviti vsakodnevne molitve
faire son office izpolniti svojo dolžnost
proposer, offrir ses bons offices predlagati, ponuditi svoje dobre usluge, prijateljsko posredovanje
remplir l'office, faire office de gérant opravljati službo, nadomestovati upravnika
faire office de chauffeur služiti kot šofer

per-vigilō -āre -āvī -ātum (per in vigilāre) prebede(va)ti, prečuti noč, čuti, ostati buden ponoči: noctes totas Pl., continuas has tres noctes pessume p. Pl., pervigilare Veneri Pl. Veneri na čast ponoči opravljati sveti obred, noctem Ci., in armis L., nox pervigilata in mero O., ad ignes V., vellem tecum longas requiescere noctes et tecum longos pervigilare dies Tib.

plodnost [ó] ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo die Fruchtbarkeit; živali, človeka: die Fortpflanzungsfähigkeit, Zeugungsfähigkeit
obred za plodnost der Fruchtbarkeitsritus
simbol plodnosti das Fruchtbarkeitssymbol

pobožnost samostalnik
1. neštevno (predanost veri) ▸ ájtatosság, vallásosság, áhítatosságZaradi svoje pobožnosti se je odločil za duhovniški poklic. ▸ Ájtatossága arra késztette, hogy a papi hivatást válassza.
Bila je verna žena in je svojo pobožnost posredovala tudi sinu. ▸ Hívő feleség volt, és vallásosságát továbbadta a fiának.

2. (verski obred) ▸ ájtatosság, áhítatOdvijajo se tudi razne pobožnosti ob vaških kapelah. ▸ A falusi kápolnákban különböző áhítatokat is tartanak.

pogrében funeral

pogrébenni govor funeral oration
pogrébenna koračnica funeral march
pogrébenni obred funeral rites
pogrébenni sprevod funeral procession
pogrébenni stroški funeral expenses pl
pogrébenni voz hearse
pogrébenni zavod undertaker's (establishment), funeral parlour, ZDA funeral home
lastnik pogrébennega zavoda funeral director

pogrében (-bna -o) adj.

1. di sepoltura, dei funerali, funebre:
pogrebni govor orazione funebre
pog. pogrebni obred requiem
pogrebni prt rascia
pogrebni sprevod corteo funebre
pogrebni voz carro funebre
pogrebna koračnica marcia funebre
pogrebne svečanosti esequie
pogrebni zavod impresa di pompe funebri

2. pren. funebre, funereo, da funerale, triste:
pogrebni obraz faccia da funerale

pogrebn|i [é] (-a, -o) Beerdigungs-, Bestattungs- (običaj die Bestattungssitte, obred das Bestattungsritual)

poroka samostalnik
1. (o zakonski zvezi) ▸ esküvő, házasságkötés, házasságFotografije so pricurljale v javnost le dobra dva tedna pred njeno poroko. ▸ A fotók mindössze két héttel az esküvője előtt szivárogtak ki.
Dogovorili so se za datum poroke in jo prijavili v cerkvi in na matičnem uradu. ▸ Megbeszélték az esküvő időpontját, majd bejegyeztették a templomban és az anyakönyvi hivatalban.
Povezane iztočnice: istospolna poroka, srebrna poroka, civilna poroka, cerkvena poroka, diamantna poroka, platinasta poroka, dogovorjena poroka

2. (združitev) ▸ házasság, frigyAnalitiki pričakujejo razburkano politično poroko. Stranki imata skoraj diametralno nasprotna stališča o problemu priseljencev. ▸ Elemzők viharos politikai frigyre számítanak. A két párt szinte szöges ellentétben áll egymással a bevándorlók problémájával kapcsolatban.Če banki izpeljeta združitev, bo to največja bančna poroka doslej. ▸ Ha az egyesülés létrejön, ez lesz minden idők legnagyobb bankházassága.

predpísan (-a -o) adj. prescritto, disposto, imposto, regolamentare; obbligato:
avt. predpisana razdalja distanza regolamentare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
predpisani red regime
predpisan verski obred rituale
jur. predpisano besedilo formula
ekst. predpisani red regime