Franja

cērinus 3 (gr. κήρινος) voščene barve (gen. sg.), rumen kakor vosek: berylli, pruna Plin.; subst. cērinum -ī, n oblačilo voščene barve: Pl.

chimere [čimíə] samostalnik
škofovo oblačilo

chlaena -ae, f (gr. χλαῖνα) gr. vrhnje oblačilo, plašč: Luc.

chrisom [krízəm] samostalnik
krstno oblačilo

coccum -ī, n (gr. κόκκος)

1. škrlatnica, žuželka, ki živi na hrastu (imenovanem po njej Quercus coccifera, Linn. = škrlatni hrast, divja komorika); s to žuželko so škrlatili: Plin.; met.
a) iz škrlatnice pridobivana temno rdeča barva, škrlat: cocco tincta vestis H., has eius (roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., cocco rubere Mart.
b) škrlatna nit: Suet.
c) škrlatno oblačilo: Sil., Fr.

2. coccum Cnidium, gl. Cnidus.

conchȳlium -iī, n (gr. κογχύλιον)

1. lupinar: Plin., ostreis et conchyliis omnibus contingit, ut … Ci. occ.

2. occ.
a) ostriga, kamenica: Plin., Q., exstructa mensa non conchyliis …, sed multā carne subrancidā Ci., Lucrina c. H., cenamus aves, conchylia, pisces H., miscueris … simul conchylia turdis H.
b) polž škrlatnik, bagrenka: Vitr., Sen. ph., Col., fucus conchylii Lucr., Cat.

3. met.
a) škrlatna (bagrena) barva, škrlat, bager: Sen. ph., Plin., stragula vestis conchylio tincta Ci.
b) škrlatno oblačilo: c. Coa Iuv., eorum conchylia Iuv.

cōnsuō -ere -suī -sūtum seši(va)ti, skrpa(va)ti: Vitr., Ulp. (Dig.), Hier., tunicam Varr., tunicis consutis Pl.; pren.: consuti doli Pl. spletene zvijače, alicui os consuere Sen. ph. komu usta zavezati = komu prepovedati govoriti; zaničlj. = skrpucati: c. pinacothecas veteribus tabulis Plin. — Od tod subst. pt. pf. cōnsūtum -ī, n sešito oblačilo: G.

crawler [krɔ́:lə] samostalnik
ki se plazi; taksi, ki išče ob počasni vožnji odjemalce; plavalec kravla
tehnično gosenica; počasen (pogrebni) sprevod
figurativno lizun
množina vrhnje oblačilo za otročička, ki se plazi

cūmātilis (cȳmātilis) -e (iz κῦμα val) morsko zelen, sinji: colos Tit. ap. Non. Od tod subst. cūmātile -is, n sinje oblačilo: Pl.

cymar [saimá:] samostalnik
vrsta ohlapnega ženskega oblačila; škofovo oblačilo

čàmara ž, čàmārka ž (polj. czamarka) oblačilo za gornji del telesa: nije imao na sebi surku nego čamarku

čèpken m (t. čepken) starinsko gornje oblačilo s širokimi razrezanimi rokavi

dòlaktica ž
1. oblačilo v narodni noši, z rokavi do komolcev
2. narokavnik: bele -e nosi saobraćajac
3. podlaket: prignuo se preko stola k meni, oslonjen na -e

džȍka ž (t. džunka) moško ali žensko gornje oblačilo, podobno suknji

džùpet m (t. džüppe) žensko spodnje oblačilo

Einheitskleidung, die, uniformno oblačilo

ependytēs -ae, m (gr. ἐπενδύτης) vrhnje oblačilo, halja: Hier.

exōticus 3 (gr. ἐξωτικός) inozemski, tuj: unguenta Pl., Graecia (= Graecia Magna) Pl., ius (piscium), pulvis Ap., vinum Gell.; subst. exōticum -ī, n inozemsko oblačilo: Pl.

hȁbit m (lat. habitus) habit, redovniško vrhnje oblačilo: franjevački habit

Hochzeitskleid, das, poročna obleka; Tierkunde svatovsko oblačilo