Franja

barbare [barbar] tuj (za Grke in Rimljane); divji, krut, surov; nečloveški; barbarski, neciviliziran, neomikan; nepravilen (beseda); masculin barbar; neomikan človek, surovež, divjak

invasions féminin pluriel barbares vpadi barbarov
crime masculin barbare divjaški zločin
coutume féminin barbare divjaški običaj
se conduire comme un barbare divjaško se obnašati

božíčen de Navidad; navideño

božični dan (praznik) día m (fiesta f) de Navidad
božični čas tiempo m (ali época f ali las fiestas) de Navidad
božično darilo regalo m (ali agoinaldo m) de Navidad
božično drevo, praznovanje árbol m de Navidad, celebración f de la Navidad
božične jaslice pesebre m
božična nagrada, božična pesem gratíficación f cántico m (ali villancico m) de Navidad
božično obdarovanje distribución f de los regalos de Navidad (na božični večer en la Nochebuena)
božični običaj costumbre f navideña
božični večer Nochebuena f
božična večerja (pojedina) cena f de (la) Navidad

cōnsēnsus -ūs, m (cōnsentīre)

1. soglasnost, soglasje, enoglasnost, enoglasje, složnost, edinost: Suet., ex communi consensu C. na splošno zahtevo; s subjektnim gen.: Vell., Plin., c. ille theatri Ci. tisti enoglasni klic, populi Ci., populi Romani L., bonorum omnium, omnium ordinum, c. tantus senatūs Ci., senatorum L., consensu civitatis L. po splošni želji državljanov, c. consilii totius Galliae C. soglasni sklep, konsenz, eruditorum, grammaticorum Q., deorum hominumque Val. Max., T.; z objektnim gen.: c. (namreč z ljudstvom) temptatae defectionis L. (dobi se tudi conscientia); s praep.: numquam maior consensus vester in ulla causa fuit Ci., c. gentium in observatione horarum Plin.; optimus in rem publicam (za državo) c. Ci., promptus in rem subitam c. T., legionis Martiae quartaeque mirabilis c. ad rem publicam reciperandam Ci. soglasni sklep, faciliore inter malos consensu ad bellum quam in pace ad concordiam T., c. filiorum adversus patres Sen. rh.; (poklas.) met. abs.: id apud Chattos in consensum vertit T. je postalo splošen običaj. Pogosto adv. abl. omnium consensu C., L. ali samo consensu = soglasno, enoglasno: consensu resistere, consensu munus iniungere L., c. avaritiam … obiectare T.

2. occ. (v slabem pomenu) dogovor, tajni sporazum, skrivni „klub“, zarotitev, zarota (poseb. zoper državo): si res publica vi consensuque audaciam armis oppressa teneretur Ci.

3. pren. (o abstr.) ujemanje, skladnost, složnost: Q., neque est ullum amicitiae certius vinculum quam consensus consiliorum et voluntatum Ci., (naturae) iste quasi … consensus, quam συμπάϑειαν Graeci vocant Ci., c. virtutum Ci., neque consensus contagia fient Lucr.

corrumpō -ere -rūpī -ruptūm

1. zlomiti, od tod pokvariti (pokvarjati), poškodovati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), izničiti, v nič da(ja)ti, v pass. tudi propasti, izničiti se, po zlu iti ipd.: aequo animo sua ipsi frumenta corrumpunt C., c. alimenta Cu., res familiares S. ali rem domini Col. na nič spraviti, corrumpente (frumentum) humore Plin., pituitae cursus acerrimus … aciem quoque ipsam (oculorum) corrumpit Cels. S čim? (z abl. instrumenti): coria autem, ne rursus igni ac lapidibus corrumpantur, centonibus conteguntur C., c. vineas igni et lapidibus S., se suosque cum omnibus copiis suis ferro et igni Fl.; pogosto samo igni corrumpere sež(i)gati: oppida S., illaque et domum et semet igni corrumpunt S., alia opera disicere, alia igni c. L.; z abstraktnim obj. iznakaziti, uničiti (uničevati), spodnesti (spodnašati), spodkopa(va)ti, onemogočiti, ob kaj spraviti (spravljati) sebe ali koga drugega, izgubiti (izgubljati), poseb. po nemarnem: ille mihi hodie corrupit diem Pl., ob rem corruptam domi poenas metuere S. zaradi napravljene škode, c. se suasque spes S., gratiam (naklonjenost) Ph., dei beneficia Sen. ph., libertatem T., fidem artis (vero v umetnost) T., corrupta totiens victoria T.; z abl.: quodcumque addebatur subsidio, id corruptum timore fugientium C. je onemogočil strah, c. dubitando et prolatando magnas opportunitates S. izgubiti, illis multo corrupta dolore voluptas H. skaljena, c. tot meritorum gratiam (hvalo za … ) maiore culpā, quam causae culpa est L., his factis magnifice gestarum rerum gloriam Val. Max.

2. pokvariti (pokvarjati), iznakaziti = (po)slabšati, (o)slabiti, izpriditi (izprijati), v pass. pokvariti se, izpriditi se ipd.: pabulum et aquarum fontes S., vinum, oleum Auct. b. Afr., morbo caeli coorta tempestas corrupit lacūs V. je okužila, aqua amara, quae corrumpit dulcem Cu., c. maria Fl. vznemirjati; v pass.: corrumpitur iam cena Pl., prandium corrumpitur Ter., conclusa aqua facile corrumpitur Ci. se izpridi, se usmradi, imbri frumentum corrumpi patiebatur Ci., Ceres corrupta undis V., nec casiā liquidi corrumpitur usus olivi V., assa caro danda est … , quae non facile corrumpitur Cels., vino forma perit, vino corrumpitur aetas Pr. slabi mladost, rura neglegentiā villici corrupta et perdita Val. Max., ebur corrumpitur ostro Stat., humor ex hordeo aut frumento in quandam similitudinem vini corruptus T. (s primesmi) v slabo vino ponarejena, vinum in acorem corrumpitur Macr. se skisa; occ.
a) skaziti = (s)pačiti, popačiti, potvoriti (potvarjati), onesposobiti (onesposabljati), (o)grditi: ne plora; oculos corrumpis tales Pl., quid fles et madidos lacrimis corrumpis ocellos O., teneros c. febribus artus O., dentibus ungues Pr. razgristi, fama honestatis formam corrumpit Ci., forma ne illā quidem sorte corrupta Cu., corpus exanimum nulla tabe, ne minimo quidem livore corruptum Cu.; (živa bitja) izmučiti, (o)slabiti, v pass. shujšati: corrumpi equos in insula inclusos L., corrupti equi macie C. shujšani, onemogli, mršavi, quia corruptos nuper viderat boves Ph.; z abstraktnim obj. (o)grditi, (o)madeževati: famam rerum gestarum Cu., professionem honestarum artium malis moribus Cu.; (po glasu, izreki) popačiti, sprevreči (sprevračati): nomen eorum paulatim Libyes corrumpere barbarā linguā Mauros pro Medis appellantes S., Chloris eram, quae Flora vocor; corrupta Latino nominis est nostri littera Graeca sono O., os in peregrinum sonum corruptum Q., littera continuata cum insequente in naturam eius corrumpitur Q.
b) (po vsebini, smislu) popačiti (popačevati), ponarediti (ponarejati): sententias iudicum Ci., tabulas ali litteras publicas ali samo litteras (listine) Ci., totidem generibus corrumpitur oratio, quot ornatur Q., corruptae in adulationem causae T. v prilizovanje spačeni razlogi; o neživem subj.: simulatione honestatis formam eius (gloriae) pulchritudinemque corrumpit Ci. podaja popačenko (česa).

3. pren. (moralno) pokvariti (pokvarjati), (po)pačiti, izpriditi (izprijati): neque equidem illum me vivo corrumpi sinam Pl., tu illum corrumpi sinis Ter., c. mores Ci., N., Cu., corrumpi mores (puerorum) in scholis Q., naturam fortuna corrumpit Cu., Hannibalem ipsum Capua corrupit Ci., genus hominum ad honestatem natum malo cultu … corruptum Ci., populus largitione magistratuum corruptus est N., c. acceptam nobilitatem S., milites … licentia atque lascivia corruperat S., postquam luxu atque desidiā civitas corrupta est S., inter tanta vitia aetas (moja slabotna mladost) ambitione corrupta tenebatur S., invidia vulgi vanum ingenium dictatoris corrupit L., omnia perversas possunt corrumpere mentes O., me non ullae poterunt corrumpere taedae Pr. noben drug plamen ljubezni me ne bo mogel onečastiti, quae manus obscaenas depinxit tabellas, illa puellarum ingenuos corrupit ocellos Pr. je okužila, ne otium corrumperet militem Vell., c. iuventutem Q., disciplinam T. ali disciplinam castrorum Plin. iun., corruptos depravatosque mores principatūs reformare et corrigere Plin. iun., non corrumpi ea in deterius, quae aliquando a malis fiunt Plin. iun.; occ.
a) zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), onečastiti (onečaščati), (o)skruniti: herilem filium Pl., mulierem Ter., qui homo? adulescentulus corruptus? Ci., uxorem quondam magni Minois, ut aiunt, corrupit torvi candida forma bovis Pr., potuit corrumpere taurum mater O., c. puerum praetextatum et ingenuam virginem Val. Max., plurimas et illustres feminas, fratris filiam Suet.
b) podkupiti (podkupovati): iudicem Ci., sacerdotes fani, oraculum Delphicum N., a rege corruptus N., plerisque ex factione eius corruptis S., c. scribae servum Plin. iun.; z abl. instrumenti: aliquem pecuniā, pretio ali turpi largitione Ci., aliquem auro S., aliquem donis S., Cu. ali muneribus H., O., servum spe et muneribus N., corrumpi regiā mercede Val. Max.; s per: tu doce, per quem sequestrem, quo divisore tribus corrupta sit Ci. Čemu? c. aliquem ad scelus, ad societatem, in spem rapinarum T. S kakšnim namenom? (s finalnim stavkom): c. centuriones ducesque turmarum, uti transfugerent S., huius filiam virginem auro corrumpit Tatius, ut armatos in arcem accipiat L.; met.: c. comitum curam nutricisque fidem O. — Od tod adj. pt. pf. corruptus (st.lat. corrumptus) 3, adv. -ē, pokvarjen, iznakažen, pohabljen: hordeum C. plesniv, caelum Lucr., caeli tractus V., aqua, dens, corpus Cels., humor Q., longum carpentes iter et factum corruptius imbri H., lacus sapore corruptior T., corruptissimum genus (unguentorum) Plin.; kot subst. corrupta -ōrum, n pokvarjeni, pohabljeni (telesni) deli: Cels.

2. pren.
a) (v izreki ali pisavi) nepopoln, napačen, nepravilen: Q. (I, 5, 68), verba corrupte pronuntiare Gell.
b) v izrazih in mislih pokvarjen, popačen, napačen, sprevržen, pogosto neokusen, neslan: consuetudo (govorni običaj, govorica) vitiosa et corrupta Ci., vitiosum et corruptum dicendi genus Q., multo corruptior sententia Sen. rh., corruptissima res omnium, quae umquam dictae sunt Sen. rh.; (o govorniku, pesniku idr.): ingenio corruptus, tumidi et corrupti Q., corrupti (naspr. culte dicentes ali laeti) Sen. ph.; de aliqua re neque depravate iudicare neque corrupte Ci., non minus multa magnifice dicere quam corrupte Sen. ph., multa facunde explicuit, corruptius quam Fabianus, sed dulcius Sen. ph., non illi peius dicunt, sed hi corruptius iudicant Sen. rh., Damas corruptissime (dixit) Sen. rh.; kot subst. corrupta -ōrum, n sprevržene misli (naspr. sana): Sen. rh.
c) nravno pokvarjen, popačen, izprijen, hudoben, malopriden, brezbožen: civitas S., civitatis corrupti mores S., c. Baiae Pr., nihil urbis eius corruptius moribus Cu., Sardanapalus vir muliere corruptior Iust., homines omnium ordinum corruptissimi S. fr., corruptissima res publica, corruptissimum saeculum T., adversus modestiam disciplinae corruptus T., intimi libertorum servorumque corruptius quam in privata domo habiti T. bolj na rahlo držani, manj ustrahovani; occ. α) zapeljan, oskrunjen: quis corruptor iuventutis, quis corruptus (= cinaedus), quis perditus inveniri potest, qui … Ci., c. virgo Val. Max. β) podkupljen: iudicia Ci., iudex H., adversarius Suet.; enalaga: c. iudicium Ci. s podkupovanjem dosežena ovadba.

dead¹ [ded] pridevnik
mrtev, brez življenja, crknjen; nedostavljiv (pošiljka); popoln; izumrl, neveljaven; otopel, otrpel; zamolkel, moten; slep (okno); jalov (sloj); temen (noč); ugašajoč; globok (spanje); ovenel; neraben, slab, izločen; neodločen (tekma)

ameriško, pogovorno dead above the ears neumen, topoglav
dead end slepa ulica; figurativno zagata
dead and gone že davno mrtev
dead colour osnovna barva
dead failure popoln polom
dead forms same formalnosti
to flog a dead horse zaman si prizadevati
ameriško dead freight nepokvarljiv tovor
ameriško, sleng dead from the neck up trapast, butast
a dead frost popoln polom
vojska dead ground ozemlje, ki je zunaj streljaja
a dead halt nenadna ustavitev
dead heat tekma brez zmagovalca
dead hand neprodajen
dead letter nedostavljivo pismo; izumrl običaj; zakon, ki ga ne spoštujejo
dead level figurativno enoličnost, neučinkovitost
to make a dead set on napasti z vso odločnostjo; truditi se, da se komu približamo
dead march žalna koračnica
pogovorno dead men (ali marines) izpite, prazne steklenice
as dead as a doornail (ali mutton, nit) mrtev ko hlod
dead nuts on popolnoma zaverovan, navdušen za kaj
dead office pogrebni obredi, zadušnica
perfectly dead neznosen
dead reckoning mornarica približna ocena (dolžine poti)
dead secret največja skrivnost
dead stock mrtvi kapital; neprodajno blago
dead set oster napad
waiting for dead man's shoes čakanje na dediščino
dead wall stena brez vrat in oken
dead weight lastna teža; figurativno huda ovira napredka
dead wind nasprotni veter
dead wood posušen les; izvržek, izbirek
dead silence popolna, mrtva tišina

deželn|i [ê] (-a, -o) landeseigen; Landes- (arhiv das Landesarchiv, davek die Landessteuer, grb das Landeswappen, grof der Landgraf, jezik die Landessprache, knez der Landesfürst, kongres der Landesparteitag, običaj die Landessitte, parlament das Landesparlament, pečat das Landessiegel, šolski svet der Landesschulrat; zgodovina upravitelj der Landesverweser, urad das Landesamt, die Landesbehörde, zakon das Landesgesetz, zgodovina skrbnik der Landvogt, glavno mesto Landeshauptstadt, pravo das Landesrecht, Landrecht, grofija die Landgrafschaft, himna die Landeshymne, lista die Landesliste; meja die Landesgrenze, oblast die Landesbehörde, podružnica die Landesstelle, politika die Landespolitik, sinoda die Landessynode, uprava die Landesverwaltung, vlada die Landesregierung, zadeva die Landesangelegenheit, zakonodaja die Landesgesetzgebung, povprečje der Landesdurchschnitt)
član deželne vlade/deželni svetnik der Landesrat
predsednik deželne cerkve der Kirchenpräsident

droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

à bon droit po pravici, upravičeno
à qui de droit upravičencu; pristojnemu
à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
de (plein) droit s polno pravico
de quel droit s kakšno pravico
en droit po pravu, pravno
par droit et raison z vso pravico
par voie de droit po pravni poti
tous droits réservés vse pravice pridržane
droits acquis pridobljene pravice
droit administratif upravno pravo
droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
droit d'asile pravica do azila
droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
droit cambial menično pravo
droit canon(ique) kánonsko pravo
droit de cité domovinska pravica
droit civil civilno pravo
des droits civiques državljanske pravice
droit commercial trgovinsko pravo
droit commun obče pravo
droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
droit coutumier običajno pravo
droit criminel, pénal kazensko pravo
droit domestique, de famille družinsko pravo
droit d'édition založniško pravo
droit électoral volilna pravica
droit d'enregistrement vpisnina
droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
droit féodal fevdalno pravo
droit financier finančno pravo
droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
droit foncier zemljiško pravo
droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
droit de gage zastavno pravo
droit des gens, international (public) mednarodno pravo
droit de grâce pravica do pomilostitve
droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
droit de grève pravica do stavke
droit de la guerre vojno pravo
droits pluriel de l'homme človekove pravice
droits pluriel d'inscription vpisnina
droit de l'instance pravdne pristojbine
droit maritime pomorsko pravo
droit minoritaire manjšinjsko pravo
droit de naturalité pravica do naturalizacije
droit notariat notarske pristojbine
droit d'octroi mitnina
droit ouvrier delovno pravo
droit de plainte pravica do pritožbe
droits pluriel de port pristaniške pristojbine
droit de préavis pravica do odpovedi
droit privé zasebno pravo
droit protecteur zaščitna carina
droit public javno pravo
droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
droit de reproduction pravica do ponatisa
droit romain rimsko pravo
droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
droits pluriel successifs podedovane pravice
droit de timbre kolekovina
droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
droits pluriel universitaires študijske pristojbine
droit de veto pravica veta
droit de vote glasovalna, volilna pravica
ayant droit masculin upravičenec
avant faire droit pred definitivno sodbo
docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
faculté féminin de droit pravna fakulteta
professeur masculin de droit profesor prava
aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
être dans son droit imeti pravico, imeti prav
être en droit de biti upravičen do, za
être fondé en droit biti pravnoveljaven
faire son droit študirati pravo
faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
faire droit à une demande ugoditi prošnji
priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
user d'un droit uporabiti pravico
c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
cela va de droit to je čisto prav
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico

dvorn|i [ó] (-a, -o) höfisch; Hof- (ceremonial das Hofzeremoniell, dobavitelj der Hoflieferant, kaplan der Hofkaplan, norec der Hofnarr, običaj der Hofbrauch, svetnik der Hofrat, učitelj der Hofmeister, dama die Hofdame, pisarna die Hofkanzlei, gledališče das Hoftheater)

esumare v. tr. (pres. esumo)

1. izkopati, ekshumirati

2. pren. iztrgati pozabi:
esumare un'antica usanza obnoviti starinski običaj

in-corruptus 3, adv. -ē

1. nepokvarjen, ne(p)oškodovan: Sen. ph., Plin., i. praeda T., i. sucus et sanguis Ci., i. sanitas Ci.; pren.: templum pro incorrupto restituere L. kakor bi nikdar ne bilo poškodovano, i. virgo Ci. nedotaknjena, čista, vita T.

2. metaf.
a) nepopačen, neskažen, pristen: Plin., fuerunt incorruptae litterae domi Ci., tabulae i. et integrae Ci., i. monumenta L., pura et i. consuetudo (naspr.: vitiosa et corrupta) Ci. nepopačen govorni običaj, nepopačena govorica; incorrupta (resnico) perferre Cu.
b) nepristranski, nezavzet, prostodušen, odkrit(osrčen): i. iudicium L., Lact., iudicium verum et incorruptum ille audire noluit Ci., incorrupte atque integre iudicare Ci., i. sensus Ci., i. animus Ci., quonam modo incorruptum foret T. kako bi se dalo najzanesljiveje izvedeti.
c) (o osebah) nepodkupljen, nepodkupljiv: Col., incorrupti atque integri testes Ci., custos incorruptissimus H., libertus incorruptā fide T., adversus blandientes incorruptus T.

lībra -ae, f (iz *līthrā, od tod izpos. gr. sicilsko λίτρα)

1. tehtnica, vesa, in sicer dvoposodična, bilanx; (enoposodična je v lat. statēra): virtutis … amplitudinem quasi in altera librae lance ponere Ci., quaero, quam vim habeat libra illa Critolai, qui cum in alteram lancem animi bona imponat, in alteram corporis et externa, … putet … Ci., ad libram dirigere opus Ambr. (o gospodinji, ki prede). Pomni jur. t.t. librā et aere ali per aes et libram = s pravilnim nakupom, pravilno, pošteno (tj. držeč se pravnih postopkov in oblik, uveljavljenih pri prenosu lastninskih pravic). Ker so sprva kupno ceno odtehtavali, se je pri prenosu lastninskih pravic z nakupom, podaritvijo ali oporoko ohranil poseben običaj navideznega nakupa: vpričo najmanj petih prič in moža, ki je držal medeno tehtnico (libripens), je pravi ali navidezni kupec prijel svoj nakup z roko (mancipatio) in udaril z bakrenim novcem (aes) ob skledico tehtnice z besedami „hunc ego servum ex iure Quiritium meum esse aio isque mihi emptus est hoc aere aeneāque librā“, nato je prodajalcu izročil novec kot navidezno kupno ceno: Gell., Inst., Iustiniani, librā et aere liberatum emittit L. da osvobojencu (= iz rok prvega upnika osvobojenemu) prostost po redni podaritvi, quod quis librā mercatus et aere est H. s pravilnim nakupom, meque tuum (esse) librā norit et aere minus O. tudi brez pravilne lastninske pridobitve; od tod: testamentum facere sine librā atque tabulis Ci. ne držeč se običajne zakonite oblike (ustaljenega zakonskega postopka). Pesn. pren. tehtnica: scis etenim iustum geminā suspendere lance ancipitis librae Pers., animi cunctantis libra Cl.

2. vodna tehtnica, stavna mera, libéla, grebljica, starejše „livel“, „nivel“, „vodoravnostna vesa“, „ravnulja“: aquaria Vitr., in quibus (navibus) ad libram fecerat turres C. po vodni tehtnici = v isti višini (da se ohrani ravnotežje); meton. ravnovesje, ravnotežje: calamus … , cui … contra flatus quoque pervicax libra Plin.

3. metaf. Lībra Tehtnica, ozvezdje v živalskem krogu; sonce vanj vstopi ob jesenskem enakonočju: Sen. ph., Plin., Libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., seu Libra seu me Scorpios adspicit H., pendula caelestis Libra movebat aquas O.

4. meton. (v zvezi z abl. subst. pondō in brez njega) tehtano = rim. funt (= as = 12 unciae = 0,327 kg): as erat librae pondus Varr., libram pondo aeris valere Varr., dictator coronam auream libram pondo … in Capitolio Iovi donum posuit L., mulli binas libras ponderis raro exsuperant Plin., corona aurea librarum quinque Suet.; kot tekočinska mera: populo … totidem (= denas) olei libras … viritim divisit Suet.

local¹ [lóukəl] pridevnik (locally prislov)
lokalen, krajeven, mesten, tukajšnji

call mestni telefonski poziv
local colour lokalni kolorit
local custom krajevni običaj
local government krajevna uprava
ekonomija local bill domicil menice
local rates občinske pristojbine
train lokalni vlak
medicina local an(a)esthesia lokalna anastezija
ameriško, vojska local aid post vojaško obvezovališče, kraj prve pomoči

národan -dna -o, dol. národni -ā -ō
1. naroden: -i heroj; -e težnje, potrebe; -a banka; -a imovina; -a ekonomija; -i dohodak; Narodna radikalna stranka; Narodni preporod = Ilirski pokret
2. ljudski: -a književnost; -a muzika; -a radinost domača obrt; -a nošnja ljudska noša; -a republika ljudska republika; -a fronta = -i front ljudska fronta; -i odbor ljudski odbor; -i ustanak ljudska vstaja; -i običaj ljudski običaj; -i pjesnik; -a pjesma; -a prosvjeta; -a skupština; -o predanje ljudsko izročilo; -o blago; -o vjerovanje

navad|a ženski spol (-e …)

1. die Gewohnheit; (navajenost) die Gewöhnung, die Übung, die Gewohnheit; -gewohnheit, -verhalten (miselna Denkgewohnheit, nakupovalna Kaufgewohnheit, Kaufverhalten, potrošniška Verbrauchergewohnheit, spalna Schlafgewohnheit, življenjska Lebensgewohnheit, bralne množina Lesegewohnheiten)
(iz) … navade Gewohnheits-
(človek der Gewohnheitsmensch, ironično das Gewohnheitstier, storilec iz navade der Gewohnheitstäter, Gewohnheitsverbrecher, stvar Gewohnheitssache)
stara navada alte Gewohnheit, eingefleischte Gewohnheit
imeti navado die Gewohnheit haben, pflegen zu
opustiti navado mit der Gewohnheit brechen
postati navada posamezniku: zur Gewohnheit werden, nasploh: einreißen, üblich werden
iz navade aus Gewohnheit, gewohnheitsmäßig
figurativno stara navada - železna srajca die Gewohnheit ist eine zweite Natur

2. (pravilo obnašanja) die Sitte, poklicno, poslovno: die Gepflogenheit
biti navada üblich sein
v navadi üblich, gebräuchlich, splošno: allgemein üblich
biti v navadi üblich/gebräuchlich sein

3.
slaba navada die Unsitte, die Untugend
(razvada) die Unart

4.
navade množina (obnašanje) das Verhalten (tudi živalstvo, zoologija)

5. (običaj) der Brauch, Landesbrauch, die Sitte
šege in navade množina das Volksbrauchtum, Sitten und Gebräuche

numerus -ī, m (< *nomeros < *nomesos, indoev. kor. *nem- šteti, urejati; prim. gr. νέμω delim, νομή razdelitev, νομός okraj, νόμος zakon, νόμισμα običaj, šega, odredba, običajna denarna valuta, lat. nummus, lit. núoma, nuõmas = let. nuõma obresti)

I.

1. del kake celote, člen, ud: perque suos intus numeros componitur infans O., animalia trunca suis numeris O., deese numeris suis O. pomanjkljiv, nepopoln biti, officium omnes numeros habet Ci. ima vse, kar je treba za popolnost, je dovršena, elegans omni fere numero poëma Ci. v vsakem oziru, v vseh ozirih; tako tudi: quid omnibus numeris praestantius? Q.; expletus omnibus suis numeris et partibus Ci. ali numeris omnibus absolutus Plin. iun. v vseh svojih delih polnokrven = popoln, dovršen, omnibus oratoriis numeris absolutus Q. v vsakem govorniškem oziru (= v vseh pogledih govorništva) dovršen, numerorum esse omnium Petr. popoln, dovršen biti.

2. occ. del kake enakomerno razdeljene celote
a) kakega meseca = razdobje, obdobje, dan: luna alternis mensibus XXX implebit numeros, alternis vere detrahet singulos Plin.
b) kake glasbe = glasbena razdelitev, glasbena razčlenitev, udarec, takt, mera, ritem, glas, ton, napev, melodija: histrio si paulum se movit extra numerum … exsibilatur Ci. če je prišel (padel) malo iz takta, extra numerum procedere Lucr., in numerum exsultare Lucr. ali brachia tollunt in numerum V. ali ad numerum motis pedibus O. po udarcih, po taktu, tris tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., numeros memini, si verba tenerem V. napev, abloquitur numeris septem discrimina vocum V. = zaigra na svojo sedemstrunsko liro k taktu in napevu (plesalcev in pevcev), numeros intendere nervis V.; pl. numeri tudi o gibanju borcev, usklajenem po taktu: gibi, okreti, obrati, premiki, hod (hoja) po udarcih, po taktu: athleta, qui omnes iam perdidicerit a praeceptore numeros Q., numeri nexusque Sen. ph.; metaf. takt = red, pravilo: haec laudatio tibi procedat in numerum Ci. po taktu = v pravem redu, po volji, po godu, digerere in numerum (sc. carmina) V. v red spraviti, urediti, omnia sint paribus numeris dimensa viarum V. = razmik (presledek) med vrstami naj bo povsod enak, in numerum ali numero V. praviloma, redoma, ad numeros suos quidque exigere O. uravna(va)ti, urediti (urejati) vse po svojem pravilu, ibant aequati numero O. stopali so v enakem taktu, v enak korak, nil extra numerum fecisse H. ničesar netaktnega, ničesar nespodobnega.
c) v pesništvu člen verza, mera, ritem, verzna stopica, verzna mera, metrum, stih, verz: numeri ac modi Ci., bella quo scribi possent numero, monstravit Homerus H., (sc. Pindarus) numeris fertur lege solutis H. v pravil prostih ritmih, ritmih, ki so nevezani na pravila, anapaestus procerior quidam numerus Q., arma gravi numero ēdere O. v resnem metru, v šestomerih, v heksametrih; impares numeri O. elegijski verzi, elegijska dvostišja, elegični distihi, sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.
d) v govorništvu umerjenost, mera, ritem, ubranost, skladnost, blagoglasje, harmoníja, harmóničnost: n. orationis (naspr. poëticus) Ci., ipsa membra sunt numeris vincienda Ci. se morajo vezati na ritem; (prim. še Ci. De oratore 3, 48). —

II.

1. število, številka nasploh: duo hi numeri Ci., n. minimus L., impar V., numero comprehendere res V. šteti, numerum inire C. prešte(va)ti, preračuna(va)ti, numerum interfectorum inire L. ali numerum copiarum inire Cu., numerum deferre C. ali exsequi L. število povedati, neque quam multae species nec nomina quae sint, est numerus V. ne da se (ni mogoče) prešteti, numerum subducere Cat.

2. (določeno) število: piratarum Ci., exercitūs numerus XII milium fuit N., supplevere ceteri numerum L., si suum numerum naves haberent Ci. svoje, tj. pravšnje število moštva; tako tudi: flecte ratem! numerum non habet illa suum O., ad numerum esse, mitti Ci. v polnem številu, polnoštevilen, obsides ad numerum miserunt C., ad eorum numerum Ci. v enakem številu, alios in numerum relinquere Sen. ph. da se izpolni (dopolni) število; pogosto v abl. limitationis numero po številu, po štetju, v vsem, vsega (vseh) skupaj: haec sunt tria numero Ci., oppida numero ad XII C., totidem numero C., numero quadraginta S., numero trecenti S., saepe numero C. često, pogosto.

3. konkr.
a) število, vrsta, množica, tolpa, krdelo: certus numerus nautarum Ci., maximus n. aratorum Ci. tolpa, numero copiarum fretus N., in hoc numero fuit N. med njimi, referre (sc. habere) in deorum numero Ci. šteti med bogove, navesti (navajati), omeniti (omenjati) med bogovi, bogovom prište(va)ti; toda: referre in deorum numerum Suet. uvrstiti med bogove, pobožiti, pobožanstviti, haberi in numero disertorum Ci. ali in septem sapientum numero N. biti prištevan komu, med koga, aliquem ducere in numero hostium C. šteti koga med sovražnike, qui in amicorum erant numero N. ki so bili izmed prijateljev, hunc ad tuum (= tuorum) numerum adscribito Ci. ep., adscribe me talem (= talium) in numerum Ci., legati ex suo (suorum) numero S. izmed svojcev, nec fuit in numero (sc. hominum) Lucr. ni nikdar živel, Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H.; (o snovnih, neštevnih stvareh) množina, obilica, (obilna) zaloga, kup, kopica: dico te … magnum numerum frumenti … Syracusis exportasse Ci., frumenti magnum numerum coëgit C., maximus vini numerus fuit Ci.
b) v cesarski dobi = vojaški oddelek (kot splošen izraz), oddelek vojske, krdelo, četa, večinoma v pl.: sparsi per provinciam numeri, multi numeri e Germania, numeri legionum T., distributi per numeros ali nondum distributi per numeros erant Plin. iun., revocare ad officium numeros Suet., multi numeri militum Ulp. (Dig.), militares numeri Amm. kohorte, milites, qui communem causam omnis sui numeri suscipit Amm.; pozneje numeri = cohortes: cohortes, quae nunc numeri nuncupantur Cass.

4. zgolj število (naspr. pravo bistvo, vrednost): nos numerus sumus H. „ničle“.

5. kot gram. t. t. število (ednina, dvojina, množina): Varr. in slovničarji, numeros, in quibus nos, singularem ac pluralem habemus, Graeci et δυικόν Q., est figura et in numero vel eum singulari pluralis subiugitur … vel ex diverso Q.

6. meton. večinoma v pl.
a) oštevilčene kocke: tres iactet numeros O., seu ludet numerosque manu iactabit eburnos O.
b) = gr. κατάλογος α) popis, spisek, imenik, seznam vojakov: nomen in numeros referre Plin. iun. vpisati v imenik vojakov, in numeris esse Icti. vpisan biti v vojaški imenik (v vojaško evidenco), in numeris esse desinere Dig. ne več biti vojak; extra numerum es mihi Pl. zame predstavljaš presežek, in metaf. = ti si zame postranska oseba (postranskega pomena), nate se ne oziram. β) zapis(ek), matična knjiga (matica, matrika), seznam, imenik civilnih in vojaških uradnikov: Cod. I.
c) matematika, astrologija: Sid. (Epist. 15, 79), Amm. (22, 16), cur Plato Aegyptum peragravit, ut a sacerdotibus barbaris numeros et caelestia acciperet? Ci., numeris sequentibus astra Stat.; pesn. tudi v sg.: Cl. (Mall. 130).
d) v sg. koledar: diei, quem quintum Iduum Augustarum numerus ostendit annalis Amm.
e) v sg. vrednost, ugled, veljava, sloves, položaj, mesto (ki ga kdo zavzema v kaki družbi): obtinere aliquem numerum Ci., nullo in oratorum numero Ci. neimeniten govornik, tuae coniugis pater homo nullo numero, nihil illo contemptius Ci., numero aliquo putare Ci. ceniti, čislati, hunc in numerum non repono Ci. ne jemljem v poštev, ne upoštevam, in aliquo numero et honore esse C. imeti nekaj ugleda in veljave (vpliva), nec fuit in numero Lucr.; v pl.: insignium numerorum tribuni Amm. z odličnimi (vojaškimi) čini; dvoumno: extra numerum es nihil Pl. (gl. zgoraj II., 6. b) α)); od tod abl. numero ali in numero z gen. = namesto koga, kot, za kaj: is tibi patris numero fuit Ci., in deorum numero venerandus Ci., privati militis numero N. kot navaden vojak (prostak), obsidum numero C. za talce, missis legatorum numero centurionibus C., deorum numero eos solos ducunt C. štejejo za bogove; occ. v sg. in pl. = dolžnost, služba, čast, dostojanstvo: verae vitae numeros modosque ediscere H., numeros sustinuisse novem O. (o telesni združitvi), ut suum munus numerum haberet O., quid iuvat … studia exercere Dianae et Veneri numeros eripuisse suos? O.
f) v pl. = tehtni vzroki, tehtni nagibi: alii quidam minores, sed tamen numeri Plin. iun. — Od tod adv. abl. numerō = po taktu, od tod

1. zdajci, takoj, prav, ravno, začasa, pravočasno, ob pravem času, zgodaj, hitro, urno: Caecil. fr., numero mihi in mentem venit Pl., neminem vidi, qui n. sciret Naev. ap. Fest., nimis n. Afr. fr., apes n. reducunt in locum unum Varr.

2. prezgodaj, prerano, prehitro: Acc. fr., Afr. fr., cur n. estis mortui? Pl., n. huc advenis ad prandium Pl.

obnávljati (-am) | obnovíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. rinnovare, rimettere a nuovo; restaurare; ristrutturare; ripristinare:
obnavljati hišo rimettere a nuovo la casa
obnoviti stavbo ripristinare un edificio

2. ristabilire, riprendere; riallacciare; ripristinare; risuscitare:
obnoviti prijateljstvo riallacciare i legami di amicizia
obnoviti pogajanja riprendere le trattative
obnoviti (oživiti)
običaj risuscitare un'usanza

3. rievocare, rivivere; šol. ripassare, ripetere:
obnavljati spomine rievocare i ricordi
obnavljati učno snov ripassare la materia

B) obnávljati se (-am se) | obnovíti se (-ím se) imperf., perf. refl. rinnovarsi; ricrescere

obtain [əbtéin]

1. prehodni glagol
dobiti, doseči, pridobiti, preskrbeti si, prejeti; doseči (svojo voljo, željo)
ekonomija doseči (ceno)

2. neprehodni glagol
obstajati, biti priznan, biti veljaven

pravno to obtain by false pretence z zvijačo priti do česa
the custom obtains običaj je v navadi

oživíti (-ím) | ožívljati (-am) perf., imperf. tr.

1. risuscitare, rianimare:
oživiti običaj risuscitare un'usanza

2. ravvivare, risvegliare, animare:
nenehen vrvež oživlje ulice un continuo viavai anima le strade

3. ridare vita, vivacità (a)

pogrebn|i [é] (-a, -o) Beerdigungs-, Bestattungs- (običaj die Bestattungssitte, obred das Bestattungsritual)

práven (-vna -o) adj. giuridico, di, del diritto; legale:
pravni predpisi norme giuridiche
pravna zgodovina storia del diritto
šol. pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; žarg. legge
pravna država stato di diritto
pravna moč giudicato
pravna napaka vizio giuridico
pravna oseba persona giuridica
pravna pomoč assistenza legale
pravni interes interesse giuridico
pravni naslednik erede legittimo
pravni naslov riferimento giuridico
pravni običaj consuetudine giuridica
pravni posel negozio giuridico
pravni pouk rimedio giuridico
pravni red assetto giuridico
pravni spor controversia, lite, causa, processo
pravni strokovnjak uomo di legge
pravni subjekt soggetto giuridico
pravno dejstvo fatto giuridico
pravno načelo massima giuridica
pravno pravilo norma giuridica
pravno razmerje rapporto giuridico
pravno sredstvo mezzo legale
pravno varstvo protezione giuridica