Franja

Zadetki iskanja

  • husband2 [hʌ́zbənd] prehodni glagol
    varčevati, varčno gospodariti
    arhaično obdelovati zemljo, gojiti rastline
    šaljivo preskrbeti dekletu moža
  • imporcare v. tr. (pres. impōrco) agr. obdelovati po ozarah
  • kultivierbar ki ga je mogoče obdelovati
  • labourer [-re] verbe transitif (pre)orati, obdelovati zemljo, okopavati, obdelati; spraskati (obraz)
  • lime1 [laim]

    1. samostalnik
    apno

    2. prehodni glagol
    apniti, posuti (travnik) z apnom, obdelovati (kožo) z apnom

    quick (ali unslaked, live) lime živo apno
    slaked (ali hydrated) lime gašeno apno
  • manipolare2 v. tr. (pres. manipolo)

    1. obdelati, obdelovati z rokami; gnesti; pripraviti, pripravljati

    2. ekst. (adulterare) ponarediti, ponarejati:
    manipolare il vino ponarediti vino
    manipolare le elezioni ponarediti volitve

    3. tehn. pognati manipulator
  • martellare v. tr. (pres. martēllo)

    1. udariti, udarjati; nabijati s kladivom; obdelovati s kladivom

    2. tolči, razbijati po

    3. obsipati, zasipati:
    martellare qcn. di domande koga obsipavati z vprašanji

    4. voj. obstreljevati
  • martellinare v. tr. (pres. martellino) grobo obdelovati površino
  • mercurialize [mə:kjúəriəlaiz] prehodni glagol
    medicina zdraviti z živim srebrom
    farmacija obdelovati z živim srebrom
  • mòbina ž
    1. njiva zemljiškega gospoda, ki jo je moral obdelovati tlačan: to je njegova vlastita mobina
    2. gl. moba
  • neobràdiv -a -o ki se ne da obdelovati: -o drvo, zemljište
  • per-colō2 -ere -uī -cultum (per in colere)

    1. dobro gojiti, dobro obdelovati (= prebivati kje): Eleusiniam glebam Ap.

    2. dobro gojiti ali negovati = (o)čediti, (o)čistiti, (o)snažiti, zelo (na)lišpati, zelo (o)krasiti, zelo olepš(ev)ati: non ullā curā ōs Ap., femina perculta Pl., quae priores … eloquentiā percoluēre T., p. incohata Plin. iun. lepo izvesti, lepo dokončati, lepo dovršiti.

    3. (duševno) dobro gojiti = krepiti, razvijati, utrjevati, ukvarjati se s čim: sapientiam, nostras disciplinas Ap.

    4. zelo častiti, zelo spoštovati, izkaz(ov)ati komu naklonjenost, odlikovati: patrem Pl., coniugem liberosque eius T., plerosque senatorii ordinis honore T.; occ. (po božje) častiti, moliti koga: dei numen in uxoris honoribus Ap., aliquam (sc. deam) caeremoniis propriis Ap., imagines defuncti divinis honoribus Ap., Iunonem virginem Ap. kot devico.

    5. slovesno obhajati, slovesno praznovati, slovesno opraviti (opravljati), vršiti: initia Cereris Aur., funus Aur.
  • piallettare v. tr. (pres. pialletto) obdelovati s skobljičem
  • pre-empt [pri:ém(p)t] prehodni glagol & neprehodni glagol
    ekonomija, pravno pridobiti (zemljo) s predkupno pravico
    ameriško, zgodovina zasesti in obdelovati zemljo, ter tako priti do predkupne pravice
    pogovorno prej si pridobiti, zasesti (sedež); primorano napovedati (bridge, whist)
  • reclaimable [rikléiməbl] pridevnik
    ki se da popraviti, popravljiv, poboljšljiv, spreobrnljiv; (o zemlji) ki se da obdelovati, kultivirati
  • rūsticor -ārī (rūsticus)

    1. bivati, živeti (muditi se) na podeželju (na kmetih, na deželi), bivati (muditi se) na podeželskem (selskem) posestvu: si qui dies ad rusticandum dati sunt Ci., liceat modo rusticari Ci., cum is diceret socerum suum Laelium semper fere cum Scipione solitum rusticari Ci., haec studia … delectant domi, non impediunt foris, pernoctant nobiscum, peregrinantur, rusticantur Ci.

    2. kmetovati, obdelovati zemljo, ukvarjati se s poljedelstvom: Fest., idem Ischomachus negabat quemquam rusticari nescire Col., siquidem vel rusticari vel navigare vel etiam genere alio negotiari necesse erat Col., eos, qui foris rusticari debebunt Col.; subst. pt. pr. rūsticāntes -ium, m kmetujoči del prebivalstva, družbeni razred poljedelcev: agraribus plane ac rusticantibus, quod ab eo genere ortus altusque erat, satis utilis ac militiae custos ad veterum instituta severissimus Aur.

    3. meton. govoriti kot kak podeželan (kmet), izgovarjati po podeželsko (po kmečko) = nebogljeno, nerodno, robato, štorasto, surovo: Varrones, Terentius Sid.
  • sbozzare v. tr. (pres. sbōzzo)

    1. umet. surovo obdelovati (kamen)

    2. ekst. zasnovati

    3. pren. začrtati, skicirati
  • sgrossare

    A) v. tr. (pres. sgrōsso)

    1. grobo obdelovati

    2. pren. otesati, oklesati, obrusiti, ugladiti

    B) ➞ sgrossarsi v. rifl. (pres. mi sgrōsso) obrusiti se, ugladiti se
  • sulfuriser [sülfürize] verbe transitif obdelovati z žvepleno kislino

    papier masculin sulfurisé (papier parchemin) pergamenten papir
  • težáčiti tèžāčīm
    1. kmetovati, obdelovati polje
    2. težačiti
Število zadetkov: 171